Hvala. Kar se tiče javnih zavodov, seveda povečujemo sredstva tako na postavkah za plače, kot materialnih stroških in pa programskih. Namreč, do zdaj je bilo pač, pred tem mandatom je bilo večino, tako da pač se programski stroški niso povečevali. In vse, kar je bilo premalo na plačah in stroških, ogrevanja, elektrike in tako naprej, se potem je malo programskim postavkam. Mi vsako leto povečujemo že programske, letos pa jih bomo še dodatno povišali, zlasti za tiste, ki pač imajo manj. Ampak hkrati seveda skrbimo za gledališče in javne zavode tudi s prenovami, recimo, zdaj vodimo šest energetskih sanacij, ki pa bodo na drugi strani potem stroške tudi znižale.

Kar se tiče filma, so vsi projekti, seveda v NRP, vsi projekti se financirajo preko javnega razpisa, ki ga vodi Slovenski filmski center. To govorimo o celovečernih, dokumentarnih in tako dalje filmih. Dostop je za vse. To, kar kdo je blizu korita, to jaz res ne razumem. Ocenjujejo jih neodvisne komisije, ki se vsako leto menjajo, torej vsako leto je druga komisija in ni, da bi in, ne izbira jih niti komisije ne zbira ministrstvo, ampak izbira svet Slovenskega filmskega centra. Vsako leto je druga, tako da tukaj je skoraj nemogoče, da bi do česa prišli. Je zelo kompleksen sistem in sredstva pa so višja, kajti slovenski film je imel do zdaj iz tistih malih sredstev, ki jih je imel, štiri, neke milijone. Potem je bilo par sto tisoč za izvedbo enega filma, kar nas je uvrščalo v res najnižje od najnižjih, ne samo v Evropski uniji, ampak v celotni Evropi. In zaradi tega tu povečujemo tudi delež države, recimo, zdaj bo 800000 na projekt. S tem se tudi skrajša obdobje, v katerem je lahko film izveden, ne namesto, ne vem, pet let, kar je bilo pogosto praksa, na dve leti. S tem se tudi znižajo stroški, več je programa, več je gledanosti obiskovalcev in tako naprej, ali so to serije, filmi, kratki filmi, filmi za otroke. In pa s tem, ko se viša ta del, državni lahko aplicirajo za višja sredstva v Evropi. Ker če že za produkcijo govorimo o večinski, ne manjšinskem financiranju, pomeni, da morajo biti državna sredstva višja od tistih, ki so pridobljena in s tem v bistvu privabljamo več denarja v Slovenijo. Več kot damo mi, več na drugi strani lahko pride iz Evrope in pa drugih filmskih skladov ali pa sredstev iz tujine, kar je zelo fino. In s tem tudi postajamo bolj pomembna, bolj prepoznavna destinacija za snemanje, več je znanja, naši igralci pa, saj vidite, so uspešni tudi v drugih produkcijah, ne samo v koprodukcijah Slovenije, ampak tudi v drugih evropskih produkcijah. Dodatna sredstva za film pa so tudi na Ministrstvu za kulturo, ker še zmeraj pa je en del razpisov, to so festivali, sofinanciranje recimo Art kino mreže, torej film, kino programov je pa še zmeraj na ministrstvu in tudi tam smo povečali in zapovedali, da mora biti 10 procentov vsega, kar se prikazuje v sofinanciranih kinematografih, slovenske produkcije. Se pravi, da če država financira, ne morejo biti samo neka tuja produkcija, mora biti slovenska in zato tudi se sofinancira.

Zdaj pri koheziji se povečajo, ja, to je ta krepitev inovativnosti in tehnološki razvoj, to je kohezijska postavka, kjer daje potem tudi pri različnih kohezijskih projektih, gre tudi en del iz integrale, jasno, sofinanciranje, en del se prenaša potem k nam, ko so projekti podprti. Tukaj so tako sredstva centra za kreativnost, tudi slovenska udeležba, ki mora biti pri vseh teh projektih zraven, pa veliko projektov digitalizacije, raziskovanje, to je to, kar bo, še pride, bo še. Jaz mislim, da se bo v naslednjih letih v resnici tu na proračun tudi v naslednjem letu še zvišal zaradi tega, ker smo zdajle pri res čisto, čisto koncu potrjevanja kar nekaj projektih tudi raziskovali razvoja raziskovanja umetnosti in kulture teh velikih konzorcijev in razpisov. Tako da potem se tu ta sredstva še povečujejo in če se navežem tukaj na slovenščino, tudi slovenščina ima kohezijska sredstva. Mi smo jih uspeli še povečati z reprogramiranjem pri nas kohezije, tako da bomo še dodali dodatna sredstva za razvoj slovenskega jezika. Tukaj zelo dobro sodelujemo z ZRC, z Inštitutom Frana Ramovša in pa z vsemi drugimi deležniki. V teh integralnih sredstvih, ki ste jih pa omenili, pa mi ta sredstva načrtujemo v skladu s potrebami in v skladu s tem, kar je porabljeno. In zaenkrat pač je ta številka tako visoka. Smo pa naredili glih letos en dodaten razpis, ki je namenjen tudi razvoju znakovnega jezika za gluhoslepe, pa gluhe in tako naprej. Tako da v bistvu zaenkrat so tu s potrebami. Načrtujemo pa še še eno sodelovanje dodatno in še en razpis, ki bo še krepil slovenski slovenski jezik in na ta način je bilo to tudi načrtovano.

Pri ljubiteljski kulturi, če odgovorim obema poslancema. Namreč sredstva so se povečala za pol milijona evrov samo za programe za ljubiteljsko kulturo, za slovenska, če hočete, društva. Tisti del, ki je pa šel na ministrstvo po zakonu, ki ste ga sprejeli v Državnem zboru, torej uresničevanje kulturnih pravic narodov bivše Jugoslavije, katerega načrtujemo razpis v prihodnjem letu v višini 250000 evrov pa so druga sredstva. Se pravi, nič se ni vzelo javnemu skladu, ampak se je tista sredstva, ki so bila tam namenjena za njihov razpis, pustilo in dalo še dodatnih 500000, se pravi pol milijona. Tako da je v bistvu realno povečanje več kot 600000 za obstoječo, kar ostaja na ministrstvu, tudi za društva, kulturne domove, opremo, programe in tako naprej. Na Ministrstvu za kulturo pa smo dodatna sredstva dali iz tega razpisa, to, kar se zdaj, pa se je preneslo nazaj na ministrstvo. Tako da tu se ni nič, nič vzelo ali pa kar karkoli.

Pri samozaposlenih imamo glede uresničevanja Zujka je, se pravi, pravično plačilo je na postavki javnih zavodov. Pri Zujfu pa nisem rekla, da ga ne bo potrebno ali pa karkoli, nisem govorila o tem, ampak bolj o tem, da je, ko je bil Zujf, je bila kultura prva na vrsti. In ko je bilo kakorkoli varčevanje, karkoli, kar se je delalo v Republiki Sloveniji v zadnjih 30 letih, pa tudi v tujini, v drugih državah, je bila prva na vrsti vedno kultura, vedno. In tukaj tudi ne glede na povečana sredstva na drugih področjih, plačno reformo in tako naprej tega ni. ZUJIK je takrat vzel tudi mnogo delovnih mest javnim zavodom. In tukaj, če se navežem tudi na vaše vprašanje glede kinoteke in pa drugih. Vsako leto povečujemo delovna mesta vsem javnim zavodom, probamo to luknjo zmanjšati insorsati, se pravi, zaposliti tiste zunanje sodelavce, ki so nujni. Nujni, recimo primer vam dam. Na Ravnah na Koroškem, kjer je podružnica arhiva mariborskega, ko so bile poplave, tam je bil en človek zaposlen za celoten arhiv, za Koroško pač to seveda ne gre in smo dodali dodatno zaposlitev. Mislim, da mora en človek skrbeti za eno tako ogromno stvar. Prekmurski arhiv, ko smo ga odprli, tri dodatne, zdaj bomo še z investicijami povečali njihovo in potem druge. Vse javne zavode tudi v kinoteki smo dali dodatna delovna mesta in jih bomo dali v prihodnje ne moremo pa dati enemu zavodu kar naenkrat deset, ker v bistvu v resnici jih vsi rabijo in zelo veliko sredstev. Gre tudi za zunanje sodelavce, s tem, da oni seveda, jasno, pač nimajo drugih delavskih pravic tudi delo je slabše. Mislim, pač ni enakega pretoka pri tistem, kjer bi morali biti. Zaposleni v kulturi, pa niso vsa mesta taka. So tudi mesta, ki so namenjena samozaposlenim, samostojnim kulturnim delavcem, umetnikom, umetnicam to pa pač se ne da. Potem zdaj, mi smo tudi, seveda, spomnite se, pri baletnikih povečali, ja, ravno zaradi tega, potem pa za prekvalifikacije glede smo pa vložili noter v ZUIK. Okej, mogoče beseda samo še o investicijah. Dve ste omenili, Dramo. Pri Drami ni nobenih dodatnih, še pogodbe se še ni podaljševalo, ker je še zmeraj znotraj roka zdaj. Prejšnja Drama pa stara stavba Drame je v žalostnem stanju bila, ko smo mi prišli, prenašati se morali iz višjih prostorov v spodnje papirje, ker so bili pretežki, da se ne bi od ljudi zgrmeli dol, spomnite se tudi tistih groznih posnetkov vode in tako naprej, električnih inštalacij, ki so bile kar tako, tako da tam pač žal niso mogli biti. Zdaj, očitno tudi pred tem kaj dosti na področju soglasja s sosedi ni bilo narejeno, tako kot ni bilo v proračunu sredstev. Mi to soglasje pač iščemo. Imamo več načinov, eno so postopki na upravni enoti, ki tečejo po drugi strani pa imamo odprt tudi dialog s sosedi. In jaz res si želim, da nacionalni projekt nacionalnega gledališča, ki bo tudi prispeval k lepši okolici tega dela mesta varnosti obiskovalcev, zaposlenih in pa celotnega področja, da dosežemo, mi smo zelo blizu, mi tudi seveda konstruktivno vse, kar čisto razumljivo, sosedi si želijo, probamo uresničiti. Gre pa za soglasje za služnostno pot za tisto cesto, ki si jo delimo Mestna občina Ljubljana, država in pa sosedi v Nemški hiši. Pri zidanici, ki jo radi omenjate, pač tukaj morate, gre za občinski projekt. Vsi projekti, ki so na razpisih so občinski, tisti, ki pa niso, so pa državni in občine same izračunajo višino sredstev in pa potrebnih za prenovo. Potem dajo enako kot država tudi razpis, kjer se vidi izvajalci se za to prijavijo,. Kar če je dražji, če je manj, ni problem, če je več, mora pač ta sredstva dodati občina. Zdaj, tukaj morate vprašati seveda župana in pa Občino Novo mesto kako so to do te številke prišli. Mi smo to pregledali, neodvisna komisija, ki je bila tudi sestavljena, je projekt pregledala. Projekt je vsebinsko in pa kulturno, umetnostno zadostuje. Vsem kriterijem, gre za izgradnjo dodatne dvorane za obnovo za druge projekte. Tako kot vsi ostali, tako kot tudi na Ormožu, ki vem, da ga poznate konec koncev vaše stranke, pa vsi drugi projekti tukaj, ki pri kulturni dediščini niso enaki, kot če nekaj gradiš od znova. Pač to ni, morajo biti uporabljeni drugi materiali. Gre za zelo zahtevne posege v dediščino, da se kaj ne zruši, po navadi tudi je teren majčkeno drugačen in ja, jaz si seveda upam trditi, da bodo vsi projekti izvedeni dobro. Po naših preteklih izkušnjah, pogodbah, ki smo jih v letu 2023 podpisali in v tem letu bomo vse uspešno zaključili in prenovili. Predvsem pa imajo občine tudi vsebino, razumejo lokalno skupnost, potrebe in zato tudi željo, da dokončajo in te projekte. Na obeh razpisih do zdaj, ki smo jih izvedli, tako velikih je bilo prijavljenih 50 občin s samimi super projekti in v prihodnjih letih, ja, se strinjam, bi moralo biti še več teh takih razpisov, namreč do zdaj kar nekaj let sploh, več kot desetletje, sploh ni bilo v taki veliki višini, samo ti manjši. Žal pa večje prenove stanejo, zato pa tudi recimo pri Turjaku ste rekli, Turjak bo na koncu čez 15 milijonov, grad. Žal tam upravljavca ni, je še vedno država. Upam, da bo tudi občina stopila, da bomo lahko tukaj skupaj naredili. Kajti javni zavodi in pa občinski zavodi so najboljši upravljavci. Turjak je pač sicer državni, ampak tudi državne gradove ali pa drugo dediščino smo v tem mandatu kar precej zaključili in dali v roke občinam. Zdaj bomo Dornavo, že smo dali Žužemberk, Cirkulane, tudi v Brežicah bomo, kot dobro veste, Pišece, ki so bile več kot 20 let zaprte, pač malo nadgradili in dali občini. In pri Turjaku, žal smo morali najti kar precej dodatnih sredstev, eno je že integrala sofinanciranje, potem smo pa tudi podnebni sklad, ker je tako, so pa to povsem različni, neprimerljivi projekti. Upam, da sem za enkrat vse odgovorila. Hvala.