Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Na Vladi smo potrdili spremembo proračuna za leto 2026 in spremembo proračuna za leto 2027. In ko boste potrdili še proračun v Državnem zboru na seji bo Ministrstvo za kulturo imelo za prihodnje leto sredstva v višini 282,3 milijona evrov, kar je najvišji proračun v zgodovini Slovenije za kulturo. V letu 2022, ko smo prevzeli mandat na ministrstvu, smo začeli s sredstvi 237,1 milijona evrov. In poleg tega, da smo zvišali proračun, za skoraj več kot 40 milijonov evrov pa smo pridobili uspešno še druga sredstva uprav, kot je iz zelenega prehoda, podnebnega sklada in pa upravljamo s sredstvi iz mehanizma NOO in kohezije, ki pa niso trenutno še vsa všteta v proračun. Če recimo orišem iz kohezije načrtujemo za prihodnje leto 2016 cela sedem milijonov evrov in za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje 13 cela milijona evrov.

V letu 2027 pa bo proračun še višji, saj bodo v njem zagotovljena sredstva v višini 297,38 milijona evrov. Torej, skoraj 300 milijonov evrov za kulturo, kar je resnično rekordni proračun. Mi iz različnih postavk seveda financiramo projekte, med drugim imamo tudi kohezijske projekte, ki jih financiramo iz kohezije in potem še sofinanciramo tudi iz integralnega proračuna. Predvsem so to pomembne infrastrukturne obnove in pa investicije, kot so krepitev vloge in vloge kulture in trajnostnega turizma. Financiramo nadaljevanje nacionalne platforme Centra za kreativnost, ki se je že zagnala samodejno podnaslavljanje televizijskih oddaj, razvoj digitalnega založništva, ki ga vodi Javna agencija za knjigo, štipendije za specializirane poklice v kulturi in pa razvojna pisarna za kulturno umetnostno vzgojo. V prihodnjih letih bomo v prihodnjem letu, pardon, bomo začeli s kar 18 investicijskimi novimi projekti po celi Sloveniji, kar nekaj pa jih bomo tudi končali. Tukaj govorimo tako o obnovah občinskih projektov, kot je dvorca Jelšingrad, gradu Brežice, Maribora, Ormoža, Podčetrtka, Podsrede, Rajhenburga in pa Slovenske Bistrice, Velenjskega gradu. Potem bomo obnavljali in nadaljevali obnove v kar nekaj spominskih hišah, torej tistih hišah in pa tistih prostorih kulture, ki so med ljudmi najbolj priljubljene, najbolj obiskane. Tukaj recimo govorimo o Schwentnerjevi in Ipavčevi hiši, spominske hiše Otona Župančiča, zidanice Marjana Kozine, domačije Miška Kranjca. In pa tudi končujemo Vrbo, torej Prešernovo domačijo. Hkrati bomo končali obnovo dveh velikih gradov, to sta Negova in Turjak, ki smo delno sredstva pridobljena iz Načrta za okrevanje in odpornost integralnega proračuna. Prvič v zgodovini Ministrstva za kulturo pa smo pridali temu sredstva tudi iz podnebnega sklada, da jih lahko v celoti zaključimo in celostno prenovimo. Prenovili bomo tudi in zaključili prenovo s kulturnega doma Črnomelj. V tem mandatu smo se tudi posvetili Beli krajini. Tam bomo začeli z vlaganjem v Metliki v center Konzum, potem že omenjeno hišo Otona Župančiča in pa Kulturni dom Črnomelj, ki je spomenik državnega pomena in tudi v državni lasti. Zgolj dva kulturna domova sta v državni lasti, zaradi svoje pomembnosti, zgodovinske vloge in pa osrednje vloge v kulturi v Sloveniji in to sta črnomaljski kulturni dom in pa seveda Cankarjev dom. Prav tako imamo mnogo projektov iz digitalizacije, ki jih bomo še nadaljevali in nadgradili. Ponosna sem, da čeprav se, zaradi militarizacije in pa drugih razmer v svetu in pa v Evropi sredstva za kulturo krčijo, zmanjšujejo in tudi v preteklosti je kultura bila po navadi prvi resor, kateremu so se sredstva odvzela, kadar je šlo za varčevanje, kadar ko se je uveljavljal zloglasni ZUJF. Tokratni vladi, temu ni tako. Vsako leto so sredstva višja in račun, proračun je naravnan prebojno in razvojno. Ob tem pa smo pridobili seveda tudi nove vire, poleg že omenjenih kohezijskih prenavljamo še velike investicije iz sredstev Nature 2000 spet po celotni Sloveniji od Vile Rafut v Novi Gorici, samostana Kostanjevice, galerije Božidar Jakac na Kostanjevici na Krki. Gradu samostana Bistra, torej, kjer je Tehnični muzej Slovenije in pa Grad na Goričkem. Potem je Sklad za podnebne spremembe, v katerem smo že letos sofinancirali in financiranje energetske prenove, prvi tak ogromen cikel sploh v zgodovini za 17 milijonov evrov. Največja investicija je bila SNG Maribor, v naslednjem letu pa se bo financirala energetska sanacija gradu Turjak in pa projekt Zeleni prehod v kulturi. Iz sklada za obnovo, torej sklada, ki smo ga naredili po katastrofalnih poplavah, v katerem smo že pri pisanju zakona in oblikovanju sklada na ministrstvu za kulturo zelo sodelovali, kajti kulturna dediščina je bila zelo prizadeta, pa se bo dokončala obnova Zgodovinskega arhiva v Ljubljani v enote Škofje Loke. In pa začeli bomo z arhitekturno ureditvijo območja kulturnega spomenika gradu Ptuj, Arboretuma Volčji Potok in pa spomenikov lastnih občin, pravnih in fizičnih oseb. Ob tem je treba dodati, da smo v zadnji fazi usklajevanja načrta novih depojev, torej prostorov za hrambo kulturne dediščine, tako muzejev kot arhivov, ki tudi sledijo sanacijskemu načrtu po poplavah in s tem bo Slovenija na ogroženih območjih dobila moderne varne depoje, ki ne bodo več ogroženi zaradi poplav ali drugih naravnih nesreč V njih je konec koncev varovana tudi naša najpomembnejša kulturna dediščina, pa tudi dediščina iz in zgodovina drugih, tako državnih organov, zdravstvenih zavodov in celotne države.

Proračuna za prihodnji dve leti nam tako omogočata, da bomo lahko izvedli ključne ukrepe, ki našo družbo in kulturo spreminjajo ustvarjalno, povezano in solidarno skupnost. In če izpostavim zgolj nekaj prebojnih področij. Eno je decentralizacija. Skladen regijski razvoj je v fokusu tega mandata na Ministrstvu za kulturo in nujnost dostopa do umetnosti in kulturi po vsej državi, o kateri se je desetletja govorilo pri nas niso prazne besede, ampak smo jo vključili v vse strateške dokumente. In pa tudi prečno in pa horizontalno se to odraža skozi proračun, naj bodo to konkretna dejanja v smislu prenove javne kulturne infrastrukture in dediščine ali pa z različnimi ukrepi, razpisi, ki smo jih v tem mandatu tudi naredili, prvič, recimo poziv za kroženje, ki je bil do sedaj trikrat izveden in bo takoj v začetku leta ponovno. Gre za izredno uspešen razpis, ki smo ga oblikovali pred dvemi leti na ministrstvu. Kajti, namenjen občinam, da se lahko s pozivom, preko poziva prijavijo za sredstva za sofinanciranje za tiste projekte, ki so že bile, že bili sofinancirani z Ministrstva za kulturo, kot so recimo predstave, razstave različnih javnih zavodov, da pridejo v njihov kraj, v občine po celi Sloveniji, ki nimajo tako velikih proračunov, in jim s tem pomagamo. Namenjen pa je razpis, tudi poziv, pardon, tudi zamejstvu. Tudi zamejstvo je nekaj, kar vključujemo sistematično vse programe, pozive in razpise. Kulturne domove, centre, koncert, koncertne dvorane in razstavišča pa bomo povezali v gostovalne mreže. In sploh prvič se bodo financirale tudi umetniške rezidence, ki so v lokalna okolja bodo pripeljali tako vrhunske ustvarjalce iz celotne Slovenije in tujine. Posvetili smo se izdatno kulturno umetnostni vzgoji v tem času, ko nas prepravljajo lažne novice in pa ko vidimo, da tudi upada bralna pismenost in se zadovoljimo s hitrimi, enostavnimi informacijami, se posega bolj po družbenih omrežjih, kot pa na drugem, pa menimo, da moramo že od malega naprej, od vrtca dalje otroke vzgajati, da obiskujejo lutkovne predstave, berejo knjige, stripe, hodijo v muzeje in s tem tudi ohranjajo kulturo in umetnost, del svojih življenj pozneje, ne glede na to, na katero poklicno pot se odpravijo. Kulturna umetnostna vzgoja je sicer namenjena tudi starejšim. Kajti, tukaj gre za medgeneracijske cilje in pa povezovanje v skupnostih. In zaradi tega bomo v prihodnjem letu namenili rekordno vsoto za projekte kulturno umetnostne vzgoje, ki bo povezala institucije, šole in pa ustvarjalce po vsej državi. Posebej pa se bomo posvetili manjšim krajem, tistim, ki imajo slabši dostop do vrhunske umetniške ponudbe. To se bo financiralo tako z evropskimi sredstvi, ki smo jih še dodatno pridobili, kot tudi iz integralnega proračuna. Poudarek bo na umetnostni kritiki, to je eden izmed ključnih predpogojev za neodvisnost in pa nove generacije kvalitetnih umetnostnih kritikov, zaradi tega bomo nadaljevali s podporo prek posebnih pozivov. Naslednja taka steber, ki ga bomo podprli, je zeleni prehod. Namreč, naši glasbeni, gledališki, umetnostni, likovni festivali, kolonije in pa institucije bomo spodbujali, da delujejo zeleno. Da ne proizvajajo nepotrebnih odpadkov, plastike in da v bistvu tudi sporočila, ki jih nosijo, udejanjili tudi pri organizaciji. Na ta način bomo sofinancirali tudi vzdržne oblike mobilnosti in pa organizacije do dogodkov. Tukaj smo pridobili, kot rečeno, prvič v zgodovini Ministrstva za kulturo sredstva iz sklada za podnebne spremembe v višini skoraj dveh milijonov evrov. Podpiramo, bomo podporno okolje še naprej, namreč stanovska in podporna stanovska društva in podporne organizacije so bile v deprivilegiranem položaju. Namreč, za njih ni bilo nekih posebnih razpisov, kamor se lahko prijavijo prav one. In v tem mandatu smo zagnali že en tak pilotni razpis, delali bomo pa še naprej. To so namreč društva, ki delajo za to, da se ohranja stroka, govorimo o društvih skladateljev, umetnikov. In tako naprej. Pod njimi se krovno združuje velika števila ustvarjalcev. Skrbijo za nagrade, za razvoj strokovnega področja, poklicne standarde, za spodbujanje mladih in pa tudi kot neko društvo, ki pomaga in pa tudi razvija področje dalje. In s tem bomo s posebnim razpisom, ki smo ga naredili prvič v letu 2023, še dodatno podpirali razvoj vseh stanovskih društev. Letos prvič smo naredili razpis, ki se osredotoča na eno pomembno temo, ki se je pokazala že v covidu pa tudi prej torej kultura in zdravje. Tukaj govorimo kot kultura, ki je pomemben del preventive, tako na fizičnem kot tudi duševnem zdravju. To so razpisi in pa pozivi in programi, ki jih mnoge evropske države in pa tudi Evropska unija pozna že nekaj let in to. S tem bomo spodbujali recimo aktivno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi, rokodelskih društvih, društvih ustvarjalnih dejavnosti, folklori, pevskih zborih, kar vse pozitivno vpliva na naše duševno zdravje. Krepili bomo pa tudi projekte, ki povezuje s področjem, kulturo s področjem zdravja, z NIJZ-jem na področjih preventive in pa seveda tudi kar se tiče, kadar se kulturo usmerja v druge programe. Proračuna za prihodnji dve leti, sta tako zasnovana razvojno usmerjena. Sta krepitev vseh deležnikov na področju kulture. Torej javnega sklada za ljubiteljsko umetnost, agencij za knjigo, film, javnih zavodov, nevladnih organizacij, samozaposlenih. In pa uresničuje se poslanstvo Ministrstva za kulturo preko razpisov in pozivov ter ohranjanja kulturne dediščine, javne kulturne infrastrukture. Krepijo se delovni pogoji v kulturo in seveda izvajanje medijskega zakona, plačne reforme in plačnega plačila kulturnih delavcev. Vse ti strateški cilji so opredeljeni tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo in pa akcijskem načrtu in poslanstvu Ministrstva za kulturo. Akcijski načrt ima vse ukrepe finančno ovrednotene in zanj, za vse te ukrepe so tudi že predvidena na različnih postavkah v proračunu sredstva. Tako da ni, kot je bilo v preteklosti, ko so se navadno naredili neki seznami želja, ampak gre za res konkretne ukrepe, podkrepljene tudi s številkami in pa ustreznimi postavkami.

Če mogoče spregovorim še par besed glede številk v samem proračunu. Torej, proračun za prihodnje leto bo visok 282,3 milijona evrov. Povišanje glede na spremembe v prejšnjem letu, gre za povišanje v višini 10,5 milijona evrov glede na sprejeti proračun, torej tisti, ki je bil sprejet, to je zdaj rebalans, pa 11,3 milijona evrov. 6,3 milijone evrov se povišujejo postavke javnih zavodov. Tu se upošteva tako plačna reforma, stroški dela, programski, materialni stroški in pa tudi pravično plačilo zunanjih delavcev. Posebej tu govorimo o javnih zavodih na področju, kot je arboretum, potem muzeji, galerije in pa seveda tudi gledališča, ki se jim bomo letos še posebej posvetili.

Že v lanskoletni pripravi smo z letošnjim proračunom zagotovili 7,9 dodatnih milijona evrov za postavke javnih zavodov. Torej, tukaj spet govorimo o stroških dela, programskih in materialnih stroškov, pet milijonov evrov za javni sklad za kulturo, torej ljubiteljsko kulturo in pa obe agenciji za film in knjigo. Prav tako smo ohranili tisto, kar smo zvišali že lani in dodatno še podkrepili proračun za knjigo. Že lani smo za založništvo dvignili za 1,2 milijona evrov, dvignili smo proračun za ljubiteljsko kulturo že lani in prav tako to ohranjamo v tem proračunu in dodajamo še sredstva za program, plače in materialne stroške. Enako pa za film, ki je iz tistega, kjer smo štartali, torej leta 2022 4,7 milijona evrov, smo sedaj na štiri pa pol milijona evrov za film. In prav na tem Odboru za kulturo je bila pred kar nekaj leta 2018 pobožna želja, da bi se prišel za proračun na film za 11 milijonov evrov. Takrat je bilo prav tako kot leta 2022 nekaj čez štiri milijone evra na voljo. To smo sedaj presegli in verjamem, da si filmski ustvarjalci zaslužijo to in pa še več. Tako da se zavezujemo, da bomo vsa ta sredstva še krepili, kajti verjamem, da vsi spremljate tudi novice iz področja kulture. In lahko vidite, da tako filmski ustvarjalci, film, kratki film, celo večerci, gledališča, igralci, razstave, umetniki, umetnice, naši pevci, pevski zbori dobivajo številna najvišja priznanja v tujini so vabljeni na gostovanja in pa seveda tudi zelo kvalitetno predstavljajo našo kulturo doma.

Prav tako smo v proračunu upoštevali nov zakon o medijih. Programski razpis za medije smo zvišali že lani za milijon evrov, letos bomo ta sredstva še krepili, hkrati pa po novem zakonu o medijih začeli izvajati razpis za medijske sheme. Tudi vse, kot sem že rekla, na javni agenciji za knjigo, za, pardon, ljubitelj na ljubiteljski kulturi ohranjamo razpise, ohranjamo višino sredstev, torej povečujemo iz 2025, iz 2024 na 26,08 milijona evrov za transferje, za razpise, to gre za razpise ljubiteljskim društvom, za opremo in pa seveda za delovanje po ljubiteljski mreži po celi Sloveniji. Že letos smo povečali tudi sredstva za knjižnice. To bomo tudi s proračunom še krepili. Namreč Ministrstvo za kulturo skrbi za nakup knjig po celotni knjižnici mreži in tako kot je mreža ljubiteljske, tako je tudi knjižnične dejavnosti najmočnejša v Sloveniji. Je odlična, je v svetovni špici. In zato je tudi prav, da sredstva za delovanje vseh tukaj tudi krepimo. Zdaj v letu 2027 pa kot rečeno, bomo prišli s proračunom na skoraj 300 milijonov evrov. In znotraj tega še krepimo vse te postavke, ki sem jih že omenila. Kljub številnim pozivom in pa razpisom, ki jih imamo na Ministrstvu za kulturo, namreč Ministrstvo za kulturo je eno izmed tistih ministrstev, ki ima največ razpisov in pozivov, kajti večina sredstev se razdeljuje preko transferjev, tako na ministrstvu kot v obeh agencijah, film, knjiga in pa javnega sklada. In tukaj imamo razpise od nekaj 100 evrov do nekaj 10, 100000 evrov in gre za res kompleksen sistem. In ta sredstva so uspešno počrpana, projekti zaključeni. Zagnali smo v tem mandatu največji investicijski cikel po celotni Sloveniji torej vlaganja v kulturno dediščino, javno kulturno infrastrukturo, državno in občinsko. Tukaj imamo spet razpise, ki so manjše in večje vrednosti za opremo za obnove. In kljub tej res kompleksni sestavi smo pri črpanju proračuna eno izmed najuspešnejših ministrstev. V letu 2024 je bilo izvedenih kar 97 izplačil vseh sredstev, verjamem, da bo tako tudi za letošnje leto. Smo na zelo dobri poti. Resnično skrbno spremljamo vse, kar se dogaja. In tudi naši deležniki in prejemniki sredstev se zavedajo pomena sredstev v kulturi. Zavedajo se kaj pomeni, zelo dobro se spomnijo kaj pomeni, ko so bila sredstva mnogo nižja. Sredstva se porabljajo za program in izvedbo projektov in zato z njimi vsi zelo skrbno ravnajo.

In če še enkrat povzamem. Proračun je razvojno naravnan. Naravnan je v krepitev kulturnega sektorja po celotnem spektru in ekosistema od ljubiteljske do profesionalne kulture, neodvisne, nevladne kot seveda javne. In povečali smo ga na 282 milijona evrov na najvišja sredstva. In če še enkrat omenim kje smo začeli in 237 milijonov. To pomeni, da smo v tem mandatu povečali proračun za kulturo za več kot 20 procentov. S tem pa smo tudi izpolnili obljube, ki smo jih dali. Okrepili smo področja filma, knjige, ljubiteljske kulture, javnih zavodov, ki so bili podhranjeni, pomagali smo jim z inflacijo, ko je bilo treba v času energetske krize, z letošnjim proračunom pa se posvečamo še posebej krepitvi programskih sredstev javnih zavodov v celoti. In smo tudi na robu novih štiriletnih in programskih razpisov, ki smo jih tudi povečali. Hkrati pa smo dodali nove prebojne razpise in s tem tudi kulturo razširili, naredili kot eno izmed najbolj prečnih področij. Moram reči, da odlično sodelujemo tudi z drugimi ministrstvi. Večkrat omenjeno Ministrstvo za okolje in podnebje. Kajti tukaj smo se zelo povezali na področju trajnosti, potem na področjih zdravstva jasno seveda tudi turizma in drugih, zato tudi umeščamo, pa kulturne diplomacije mednarodnih projektov in zato tudi umeščamo kulturo v vse druge strateške dokumente. Zaradi plačne reforme so se znatno izboljšale tudi plače na sektorju kultura, kjer žal so bile precej v slabem stanju pred tem. Hkrati pa smo uvedli tudi pravično plačilo za vse zunanje sodelavce. Z vlaganjem v opremo in investicije pa izboljšujemo tudi delovne pogoje zaposlenih in pa tudi pogoje obiskovalcev, tistih, ki obiskujemo kulturne dogodke v prostem času. In seveda je to del našega vsakdana. In si želimo, da je kultura dostopna in na najvišjem nivoju povsod po Sloveniji. In za vsa ta prizadevanja, ki smo jih čez celoten mandat na področju kulture vlagali tudi skupaj z vami v parlamentu seveda, za kar se vam moram na tem mestu še enkrat zahvaliti. Skozi celoten mandat moram reči, da smo kulturo umestili kot smo se zavezali, v središče družbe, jo naredili dostopno vsem. Tukaj govorimo tudi o tem, kar večkrat sprašujete poslanci in poslanke o dostopnosti recimo za gibalno senzorno ovirani, naredili smo mnogo tudi novih razpisov za gluhe, gluhoslepe, slepe, pa z umestitvijo dvigal v javno kulturno infrastrukturo, v dediščino in verjamem, da bo v prihodnjih letih se tudi s tem tempom to nadaljevalo in da bomo lahko rekli, da je področje kulture, kulturni resor na tistem nivoju, ki si ga naši ustvarjalci, ustvarjalke, umetniki, umetniki, vsi strokovnjaki, ki delajo na tem področju, tudi zaslužijo. Hvala lepa.