Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča Tereza Novak.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali vsi prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 19. izredni seji 15. 9. 2025 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, ki ga je Državni zbor sprejel na 113. izredni seji, 18. septembra sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu. Državni svet o odložilnem vetu na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji izpostavlja sporni 3. člen, ki med temeljne naloge generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči bolnišničnih helikopterskih prevozov in prevozov novorojenčkov inkubatorjih, v nadaljevanju HNMP. Po prepričanju Državnega sveta gre za rešitev, ki je sistemsko in ustavno pravno vprašljiva, saj odstopa od ureditve nujne medicinske pomoči kot integralnega dela javne zdravstvene službe, za katero je odgovorno Ministrstvo za zdravje. Na to je jasno opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, a so bila njena opozorila prezrta.

Jedro težave je naslednje: HNMP je po našem prepričanju posebna zdravstvena dejavnost, ki se mora izvajati, organizirati, voditi in nadzorovati znotraj zdravstvenega sistema po pravilih, ki jih določa minister, pristojen za zdravje. Zakonska rešitev pa nalogo prevoznika prenaša na policijo, ki je organ državne prisile z osnovnim poslanstvom zagotavljanja javne varnosti, ne pa izvajanja zdravstvene službe. Takšno premeščanje pristojnosti krši resorno načelo in ustvarja pravno sistemsko neskladje v zakonodaji. V praksi pa se s tem odpira nevarna dvojnost odgovornosti in poveljevanja. Na eni strani zdravstveno odločanje o medicinski intervenciji, na drugi strani operativno logistične odločitve o razpoložljivosti zrakoplova in posadke pri policiji. V okoliščinah, kjer štejejo minute, če ne sekunde, takšna dvojnost povečuje tveganje zamud, nesporazumov in sistemskih napak. Nejasna sta tudi financiranje in nadzor. Spremenjeni zakon izrecno ne določa, kdo in s katerimi instrumenti financira ter nadzira dejavnost HNMP niti komu se pripiše odgovornost ob strokovni napaki.

Državni svet poudarja, da se dejavnost HNMP nikakor ne sme obravnavati zgolj kot nek transport, temveč le ta predstavlja vrhunsko specializirano nujno medicinsko intervencijo, ki zahteva namenske zrakoplove, standardizirane medicinske in letalske protokole, stalne baze, vrhunsko medicinsko oskrbo, usposobljene posadke in jasno linijo poveljevanja znotraj zdravstvene hierarhije. Strokovna javnost je večkrat opozorila, da se varna in učinkovita HNMP ne sme izgubiti med različnimi nalogami in resorji vključenih deležnikov, saj taka delitev ruši stalno razpoložljivost in ogroža izid za paciente. Sekcija reševalcev v zdravstvu in Sekcija za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva, sta 4. avgusta 2025 posebej poudarili, da se mora HNMP dolgoročno izvajati z namenskimi helikopterji, ločeno od drugih helikopterskih dejavnosti, saj lahko le tako zagotovimo stalno razpoložljivost in kratke dostopne čase do pacienta. Zakon takšna opozorila spregleda in začasno improvizacije, ki so se v praksi pojavljale, pretvarja v trajno rešitev na napačnem mestu. Namesto, da bi HNMP sistemsko uredili v okviru zdravstvene zakonodaje, z jasnim financiranjem, vodenjem, mrežo najmanj treh letalskih baz, kadrovskimi normativi in namensko helikoptersko floto, se rešitev zapisuje v policijski zakon in s tem utrjuje resorno neskladje? Posledice takšne ureditve so precej predvidljive. Ena sama helikopterska flota za dve bistveno različni temeljni nalogi ustvarja skupno kritično točko odpovedi. Policijsko varnostna kriza, večje nesreče ali tehnične okvare lahko sočasno ohromijo bodisi izvajanje policijskih nalog bodisi HNMP ali pa celo obojega.

Prisotno pa je tudi tveganje, da bi položaj, v katerem je policija jasno institucionalizirana kot nosilka prevozov HNMP, negativno vplival na pripravljenost ljudi, da zaprosijo za helikoptersko pomoč. Odpira se namreč vprašanje, kaj se zgodi ob helikopterski intervenciji, če hkrati na mesto intervencije nastopata potreba po izvrševanju policijskih pooblastil članov helikopterske posadke in po medicinski oskrbi. Čemu se da prednost in kdo o tem odloča? Sprejetje take zakonske rešitve brez posluha za pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in brez zadostnega vključevanja in upoštevanja zdravstvene stroke evidentno kaže na nepremišljeno zakonodajno urejanje.

Odložilni veto Državnega sveta nikakor ne pomeni zavračanja cilja nemotene in učinkovite HNMP, temveč je legitimen ustavni korektiv, s katerim je Državni zbor pozvan, naj spremeni svojo odločitev o sprejemu zakona. Naš namen je, da se resorno in ustavno pravna neskladja rešitev iz 3. člena zakona ne uveljavi, HNMP pa sistemsko uredi znotraj zdravstvene zakonodaje, in sicer pod nedvoumnim medicinskim poveljevanjem ter zagotovljenimi namenskimi helikopterji, mrežo treh helikopterskih baz, kadrovskimi normativi, stabilnim financiranjem in jasnim nadzorom. To je edina dolgoročno strokovna, vzdržna in ustavno skladna pot v korist pacientov, zdravstvene stroke in drugih deležnikov. Zato Državni svet s predlaganim vetom omogoča, da se znova odpre prepotrebna politična in strokovna razprava, ki bo omogočila odpravo resornih neskladij, upoštevanje strokovnih stališč ter bo zmožna HNMP vrniti tja, kamor sodi, to je v javni zdravstveni sistem, kjer odloča samo zdravstvena stroka.

Državni svet v zahtevi za ponovno odločanje o zakonu opozarja tudi na stališča Policijskega sindikata Slovenije, ki izpostavlja še več drugih spornih rešitev v zakonu. Problematična je uvedba obveznega obdobnega preverjanja znanja policistov po 97.a členu v izpostavi z novo ureditvijo 61. člena, ki generalnemu direktorju policije nalaga obvezni odvzem pooblastil policistu, če trikrat ne opravi preverjanja znanja. Doslej je bil to fakultativen ukrep, ki omogoča presojo okoliščin primera, po novem pa bo to pomenilo odpoved delovnega razmerja. Takšna ureditev pomeni nesorazmeren in neutemeljen poseg v pravice zaposlenih, saj Vlada ni predstavila nobene strokovne analize ali utemeljitve. Poleg tega zakonske rešitve niso bile usklajene s socialnimi partnerji. Policijski sindikat Slovenije pa je bil izključen iz razprave na seji pristojnega odbora državnega zbora. Predmetna novela tako resno ogroža zaposlitveno varnost policistov, ruši socialni dialog in lahko povzroči množične odpovedi delovnih razmerij, kar je škodljivo dolgoročno za varnostni sistem države. Posledično Državni svet zato ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga, da sprejme mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji ni ustrezen. Hvala lepa za vašo pozornost.