Ja, hvala lepa predsednik, lep pozdrav vsem. Zdaj, ministri za notranje zadeve bodo zasedali drugi dan. Najprej si bodo izmenjali mnenja o trenutni geopolitični situaciji in njenih posledicah za Evropsko unijo. Nato pa je bila sicer predvidena, se pravi na pobudo danskega predsedstva neka, neko kompromisno besedilo, sprejem kompromisnega besedila glede uredbe, ki določa pravila za preprečevanje in boj proti spolnim zlorabam otrok. Vendar je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena, tako da bo sledilo pregled stanja na področju dostopa do podatkov za učinkovito odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. V nadaljevanju, potem v formatu schengenskega sveta bo Evropska komisija predstavila schengenski barometer, torej prikaz aktualnega stanja v schengenskem območju. Temu bo sledila razprava o prihodnosti Agencije Frontex. Vemo, da nedavno je Evropska komisija potrdila namero, da bi v letu 2026 predlagali prenovo pravne podlage, ki bo predvidoma zajemala okrepitev zmogljivosti in nalog agencije Frontex.

Zdaj, Republika Slovenija tukaj pozdravlja namero o prenovi pravne podlage, pri čemer zagovarjamo, da naj osnovna naloga agencije ostane podpora državam članicam pri opravljanju zunanjih meja. Podpira pa tudi razširitev njene vloge na področju vračanja, torej da se omogoči pomoč tretjim državam pri vračanju v druge tretje države in tudi okrepi zmogljivost v okviru programa reintegracije. Vendar pa Republika Slovenija tukaj ocenjuje, da bi pri, da bi povečanje stalne enote na 30000 pripadnikov, kar je predvideno, zahtevalo tudi spremembo, ne le z vidika podpore, ki jo agencija v prihodnje lahko nudi državam članicam in tudi partnerskim tretjim državam, pač pa tudi z vidika pravil, ki se nanašajo na prispevke držav članic Evropske unije in njihovo sodelovanje v stalni enoti. Zato bo v okviru tega, se pravi v okviru te prenove pravne podlage med drugim Republika Slovenija zagovarjala tudi, da je potrebno kriterije oziroma obveznosti držav članic določiti jasno in objektivno. Smiselno pa seveda prilagoditi tudi pravila za finančne spodbude, vezane na napotitev v stalno enoto.

V nadaljevanju bo sledila razprava glede predloga uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji. Cilj tega predloga je prispevati k premostitvi obstoječih vrzeli ter vzpostavitvi hitrejše in učinkovite postopke vračanja, s čimer bi pomembno dopolnili pakt o migracijah in azilu.

V okviru naslednje točke implementacije interoperabilnosti, bodo ministri seznanjeni o trenutnem stanju na tem področju glede priprav za začetek uporabe različnih sistemov, ki so del projekta interoperabilnosti. Kasneje bodo razpravljali tudi o zunanji dimenziji migracij, s poudarkom na vračanju iz Sirije. Tukaj Slovenija podpira sklepanje strateških partnerstev s prioritetnimi državami in pristop, da se v tovrstna partnerstva vključuje tudi področje vračanja. In seveda podpiramo tudi regionalni pristop ter koordinirano upravljanje migracij vzdolž migracijske poti.

V nadaljevanju je načrtovana tudi razprava glede pripravljenosti na področju mehanizma civilne zaščite in javnega zdravstva. Vemo, da je Evropska komisija 17. julija letošnjega leta predstavila predlog uredbe o mehanizmu unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere, ki naj bi s 1. januarjem leta 2028 nadomestila obstoječi sklep o mehanizmu unije na področju civilne zaščite. Tukaj Republika Slovenija podpira skupna prizadevanja za krepitev pripravljenosti Evrope z vse vladnim in vse družbenim pristopom ter s pristopom, ki upošteva vse nevarnosti. Pri tem se pa zavzemamo za sektorsko odgovornost in za krepitev pripravljenosti in za izboljšanje čezsektorskega usklajevanja.

Nenazadnje dansko predsedstvo v imenu Sveta EU vodi tudi intenzivna pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi uskladili uravnoteženo besedilo uredbe o krepitvi policijskega sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. V primeru uspešnega izida usklajevanj je predvideno, da bodo ministri za notranje zadeve pozvani, da potrdijo dosežen dogovor. Tukaj Slovenija podpira ukrepe, ki pomenijo boljšo operativno podporo preiskavam v državah članicah, zlasti z zagotovitvijo orodij za podporo aktivnim, aktivnostim državam članicam.

Toliko na kratko za pravosodni del, bo pa predstavil kolega.