Srečko ĐurovPredsednica, hvala za besedo. Najprej iskreno opravičilo za zamudo. Lep pozdrav tudi vsem poslankam in poslancem in tudi spoštovani minister.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odgovorno za izvajanje evropske kohezijske politike in za skladen regionalni razvoj. Na današnji dan, torej na dan 30. 9. 2025, je izdanih za 1,7 milijardo odločitev o podpori in podpisanih je pogodb v višini, torej govorimo o sofinanciranju, v višini 1,2 milijardi evrov. Izpostavil bi rad en mehanizem, ki je izjemno pomemben za skladen regionalni razvoj, za katerega je odgovorno Ministrstvo za kohezijo skupaj še z ostalimi resorji, in sicer gre za dogovor za razvoj regije. V tem trenutku se ta dogovor za razvoj regije odvija v čisto vseh 12 razvojnih regijah, v tem trenutku je ta dogovor vključenih 265 projektov, vrednost sofinanciranja je 418 milijonov, pri čemer je skupna vrednost vseh projektov 624 milijonov. To je tudi poseben izziv za slovensko gospodarstvo, se pravi, tovrstne investicije povzročajo velik multiplikativni učinek tudi na vse kraje, kjer se ti projekti izvajajo, kot tudi na gospodarske družbe, ki te projekte izvajajo. Zdaj, v teh 12 regijah bo vzpostavljenih več kot 10 tisoč površin podjetniških inkubatorjev, na novo bo zgrajenih 270 kilometrov kanalizacijskega omrežja, 421 kilometrov vodovodnega omrežja, več kot 320 hektarjev zelene infrastrukture, 157 kilometrov kolesarskih poti, 12 regionalnih centrov mobilnosti in 11 regionalnih celostnih prometnih strategij. Hkrati pa nismo tudi pozabili na obmejna problemska območja, namreč velik del, se pravi občin ob meji, imajo posebne razvojne izzive. V tem kontekstu ministrstvo izvaja tudi program različnih ukrepov. v tem trenutku se zaključuje, se pravi štiriletni program in se načrtuje nov program o katerem bom več govoril kasneje, ko bo predstavljal tudi proračun. V programu, ki se pa počasi zaključuje, smo pa podprli, torej vrednost celotnega programa je 117 milijonov evrov, od tega je 93 nepovratnih in 23 povratnih sredstev. Podprli smo več kot 500 podjetij. Gre za ustvarjanje novih delovnih mest, za posodobitev tehnologije, za energetsko sanacijo, za osnovno učinkovitost, z mikro krediti je bilo podprto 464 podjetij, sofinancirali smo pa tudi občine, predvsem kar se tiče turistične namestitve, poslovnih con in revitalizacijo javnih objektov.
Če se dotaknem spremembe proračuna, že v letu 2025, mi smo takrat znižali, takrat so se znižala kohezijska sredstva. Skupni limit iz 817 na 381 milijonov predvsem zaradi prenosa sredstev iz MKR, ko je odločitev o podpori izdana, na pristojno posredniško telo, ki posamezno operacijo izvaja, so se pa že takrat povečala integralna sredstva iz 31 milijonov na 40 milijonov v kontekstu izvajanja domačih razvojnih programov, torej, vezano na obmejna problemska območja, romska infrastruktura in ostala infrastruktura v posamezni lokalni samoupravi.
V letu 2026 in v letu 2027 ugotavljamo, da so integralna sredstva s sedanjim razrezom v višini 42 milijonov za leto 2026, za leto 2027 v višini 47 milijonov, torej, opazen je en dvig, ki se bo bolj odražal tudi na različnih programih. Kar se pa tiče skupnega limita za evropska sredstva, je v letu 2026 - 504 milijone in v letu 2027 - 323 milijonov. Kar kaže, da so se določene, se pravi določene operacije pospešeno začele odvijati tudi na samem terenu. V kontekstu vseh teh sredstev, ki jih zagotavljamo znotraj integrale za regionalni razvoj in nacionalne programe se pripravljajo določeni ukrepi vezano na investicije v obmejna območja in problemske regije oziroma v obmejna območja, ki imajo, se pravi razvojne izzive. Hkrati se pripravljajo ukrepi za podporo lokalnim skupnostim. Kot pa veste, pa tudi ministrstvo skupaj z ostalimi resorji pripravlja tudi Zakon o razvojnem prestrukturiranju regije Saša, ukrepi, ki so predvideni, se pravi za razvojno prestrukturiranje te regije, v tem trenutku še niso zajeti v proračun.
Če sklenem, naše ministrstvo ima en slogan, močne regije, močna Slovenija. Če pogledamo, se pravi, moč posamezne regije, vezano na BDP, na prebivalca v standardih kupne moči lahko ugotovimo, da imamo velike razvojne izzive, torej velike razvojne razlike. to za nas predstavlja velik izziv. S tem ne moremo biti zadovoljni. Namreč, kot država trdno verjamemo, da rabimo 12 močnih razvojnih regij. Če pogledamo, se pravi razlike v kontekstu osrednjeslovenske, vidimo, da ostalih 11 razvojnih regij ima resne razvojne izzive. V tem kontekstu pripravljamo spremembo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, hkrati se pa tudi pripravlja strategija regionalnega razvoja za obdobje leta 2026 do leta 2050. Mi v tem trenutku vemo kje smo, poznamo približno tudi razloge, zakaj so takšne razvojne razlike, moramo se pa kot država dogovoriti, kam želimo priti in kaj je za to potrebno narediti. Tisto, kar si mi zasledujemo, je visoka kakovost življenja v čisto vseh slovenskih razvojnih regijah, torej od severa do juga, od vzhoda do zahoda, da zagotovimo, A, delovno mesto z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo in da je to delovno mesto ne 200 kilometrov od doma, ampak da je čim bližje domu, kjer posameznik oziroma posameznica živi, da je pa ta dom v nekem zdravem, varnem, zelenem okolju z neko hitro dostopnostjo do storitev, do storitev, kot so vrtec, šola, šport, kultura, trgovina, bankomat, pošta, torej vse, kar je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje. Verjamemo, da bomo z zagotovljenimi sredstvi in tudi skupaj z ostalimi resorji, s katerimi odlično sodelujemo, tu bi rad predvsem izpostavil Ministrstvo za gospodarstvo, da bomo, se pravi, pripomogli k temu, da bodo regije imele močno gospodarstvo, ki bo zeleno, pametno, digitalno in na ta način tudi konkurenčno in odporno. Z mano sta tudi, je tudi namestnik generalnega direktorja za regionalni razvoj in vodja finančne službe, tako da v kolikor boste, torej v kolikor boste imeli kakršnokoli vprašanje vam bomo z veseljem odgovorili. Najlepša hvala.