Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Spoštovani, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in vsem kolegom na tej strani!

Naj povem, da je z mano ekipa iz ministrstva, ki bo seveda, če bo potrebno, potem tudi na kakšne podrobnosti odgovorila, v bistvu smo, so prisotni vsi direktorati. Zdaj mogoče samo za začetek ene par malo okvirja. Ne morem se znebiti, da vendarle povem, da je dosedanji mandat so zaznamovale krizne razmere in seveda na to je vplivalo tudi na nek način sestava proračunov in sredstva, ki smo jih namenili za vse te posledice, ki so nastale. Vojna v Ukrajini, posledično po vojni seveda energetska kriza in da ne govorim o poplavah, ki so se zgodile leta 2023, v bistvu so in pa še vse zaostrene globalne razmere, to se je tudi na našem, na našem ministrstvu posledično v proračunu poznalo in mi smo zaradi vsega tega, kar sem zdaj naštel, namenili skoraj milijardo evrov pomoči, Vlada je namenila milijardo evrov pomoči. Mogoče samo, da grem telegrafsko skozi vse te pomoči. Se pravi, zakon za pomoč zaradi visokih povišanj cen električne energije 86 milijonov evrov subvencij, 1130 prejemnikov in dali smo v višini 62 milijonov evrov. Potem tako za omilitev posledic energetike smo imeli še en zakon, na voljo je bilo 650 milijonov evrov, prejemnikov, ki so dobili to subvencijo, je bilo, se pravi poslovnih subjektov, 1965 v višini 274 milijonov evrov. Slovenski podjetniški sklad je razpisal deset milijonov evrov mikro kreditov, kar je zelo pomembno za, bom rekel, mala in srednja podjetja, v višini deset milijonov evrov in so bila vsa počrpana. Dokler smo imeli še ribniški sklad pod našim resorjem, zdaj veste, da je pod MKRR, je bilo razpisanih 20 milijonov evrov kreditov, porabljeno je bilo 15,3 milijone evrov kreditov. Potem smo imeli, bom rekel, te finančne instrumente v sodelovanju s SID banko. Banka je omogočila 50 milijonov evrov posojil v okviru posojilnega sklada in pa sto milijonov evrov posojil v okviru novega posojilnega sklada. Odobrenih je bilo cirka 86 milijonov evrov posojil za gospodarstvo. Skupaj, če potegnem črto, vseh subvencij je bilo, kar se tiče našega ministrstva, na tem delu za 495,3 milijone evrov pomoči. To so, gospe in gospodje, resne številke in mislim, da smo na nek način naredili tukaj dobro nalogo. Ampak tukaj še ni poplav zraven. Za pomoč gospodarstvu in, bom rekel, na nek način predplačil, povračil smo namenili takrat 384 milijonov evrov, je bila takrat ocena škode pri 1239 oškodovancih in na voljo je bilo 150 milijonov evrov. Jaz se moram, mogoče zadnjič ali kakorkoli, zahvaliti ekipi, ki so delali na vseh teh zgodbah, pa pogledati 1239 firm, kopice papirjev in odločiti, kdo kaj dobi. To so bili delali podnevi in ponoči in je to 15 ljudi delalo. In smo lahko bili zadovoljni. Zakaj? Zato, ker je na koncu 958 oškodovancev dalo vlogo za predplačilo in je prejelo takrat 35 milijonov cela 4 milijone evrov. In prva izplačila, če se spomnimo, da je bilo, 4. avgusta so bila, so bile poplave žal, 3. oktobra so dobili že prva izplačila na podlagi tega našega okvirja in naše ministrstvo je to prvo od vseh ministrstev izplačalo. 1039 oškodovancev pa je oddalo vlogo za povračilo, se pravi, potem od 50, 45 do 60 procentov dejanske škode v višini, v septembru leta 2025 smo potem zaključili z izplačili povračil, tako da je, izplačali smo 107 milijonov evrov, povračil za 957 oškodovancev, tako da skupaj je bilo izplačanih 142 milijonov evrov in ja, jaz vem, da je en del gospodarstva lahko nezadovoljen s kakšnimi našimi ukrepi kdaj, ampak tukaj pa moram reči, da so bili, je bilo gospodarstvo na nek način zadovoljno. Ker se seveda globoko zavedam v kakšni poziciji je, bom rekel, evropsko gospodarstvo in posledično tudi slovensko, smo zagnali močan investicijski cikel od junija leta 2022 do avgusta 2025, podprli smo 1500 projektov v skupni vrednosti cirka 800 milijonov evrov. Ne znam si predstavljati, če vseh teh ukrepov ne bi bilo, v kakšnem stanju bi bilo šele potem naše gospodarstvo. Zdaj, jaz vendarle moram reči, Slovenija je na nek način kljub vsem zapisom, kljub vsem kritikam mi je jasno, ampak še zmeraj mi je privlačna destinacija za tuje investicije in to potrjujejo tudi investicije, ki se ta moment dogajajo v Sloveniji. Lexsandos v Lendavi, v Ljubljani Brnik, Novartis, Palfinger v Ormožu, Renault Group, Yaskawe, Henkel in še bi lahko našteval. Vključili smo se tudi v evropsko platformo step za ključne tehnologije, ustanovili nacionalno kontaktno točko za podjetja v letu 2025. Seveda tudi sledi in bo sledila še finančna podpora podjetjem na področju biotehnologij, čistih tehnologij, digitalitalnih tehnologij in sredstev in to bomo kombinirali s sredstvi iz evropske kohezijske politike. Zdaj, ustanovili ste tudi center za krožno gospodarstvo. Kar je seveda ključno za nek tehnološki preboj našega gospodarstva. Zdaj, še eno stvar bi rad izpostavil. Vmes je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. S tem se pa slovenskim podjetjem in raziskovalnim organizacijam odpirajo nove priložnosti na področju z inovacijami z visoko dodano vrednostjo in nekateri rezultati so že vidni. Ne morem se ne dotakniti turizma. Turizem je seveda največji udarec dobil v času covida. Večkrat bom poudaril in bom še zmeraj, še večkrat poudaril, da boni so bili takrat rešitev in je slovenski turizem je takrat ostalo nad vodo. Jaz osebno celo mislim, da bi, to je, ne me držati za besedo, ampak vsakih deset let bi bilo fajn izdati kakšne bone za slovenske državljane. Prvo, zakaj, za to, da podprejo slovenski turizem, drugo pa, da vidijo, kako slovenski turizem napreduje in slovenski turizem je že nad rekordnimi številkami glede prihodov gostov in tudi glede prenočišč. Tako da, in smo na nek način prepoznavna turistična zgodba. Ena od najbolj trajnostnih destinacij na svetu.

Nič manj pomembno, povečali smo tudi naložbe v socialno podjetništvo, in to za petkrat. Res je, da je iz milijon 300 na 6,7 milijona evrov, ampak tudi to je, bom rekel, nek rezultat razmišljanja v katero smer gremo.

Na področju športa, ki smo ga v bistvu dobili pod našo ingerenco, je na ministrstvu v letu 2024 zagotovilo največ sredstev. In ampak od leta 2024 na leto 2025 smo povečali za 20 procentov sredstev, na 53 milijonov in ta sredstva se povečujejo. Letos pa bo za 60 milijonov evrov teh sredstev, namenjena bo za razvoj javne infrastrukture, programom športa ter podpori vrhunskih in rekreativnih športnikov. Samo medklic. Zdaj smo v fazi, ko se odpira ta športna lokalna infrastruktura, z 68 milijoni evrov smo podprli 308 objektov po celi Sloveniji. Župani so pa napisali, da moram govoriti počasi, ker čakam, Srečkota. Dobro, saj imam še za govoriti. Zdaj ne znam biti tiho. Kot sem rekel, 68 milijonov, s tem, da so občine, lokalna skupnost dodala še 150 milijonov evrov in smo namenili za to lokalno infrastrukturo 250 milijonov skoraj za celo Slovenijo in mislim, da je ta zgodba šla v pravo smer.

Če na kratko povzamem, ključno smo prispevali k rešitvam na področju, se pravi, obvladovanja energetske draginje za podjetja in gospodinjstva, pomoči podjetjem ob najhujši naravni nesreči v zgodovini naše Slovenije, širitve smo naredili za podpore mehanizmov za gospodarstvo. Po naših najboljših močeh, kar se tiče našega ministrstva, smo se trudili za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, posebej še malih in srednjih podjetij, ki so na nek način temelj slovenskega gospodarstva, če vemo, da 70 procentov vseh zaposlenih je zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Na nek način se povečujejo strateška vlaganja v raziskave in razvoj. Spodbudili smo tudi trajnostni turizem, kar nekaj razpisov je bilo na tem področju in da ne govorim pri športu.

Zdaj pa mogoče še predstavitev proračuna za leto 2026, ki je seveda tisti, ki bo ključen. Najprej naj eno stvar povem. Ne glede na to, kdo se bo usedel na resor Ministrstva za gospodarstvo, naj najprej povem to, da ima odlično ekipo, in drugič, da bo, da bodo številke oziroma postavke na ministrstvu takšne, da bomo lahko nadaljevali s tem tempom, kar se tiče konkurenčnosti gospodarstva in pomoči gospodarstvu. Mi na direktoratu za notranji trg bomo imeli na razpolago 26 milijonov 924 tisoč evrov, če gledamo na sprejeti proračun za letošnje leto, je bilo 25 milijonov 319. Tako da tukaj gre za povečevanje. Največja postavka, jaz bom samo največjo postavko povedal, me boste lahko potem vprašali za vse, gre pa seveda za obnavljanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv, cirka devet milijonov pa pol evrov. Tukaj so notri štete članarine mednarodnim organizacijam, delovanje zamejske gospodarske koordinacije in tako naprej, da ne bom, na primer ohranjanje in razvoj za rokodelske, rokodelske dejavnosti je milijon pa pol. V glavnem, to bo, ta postavka je težka zdaj 26,29, … 24, 26 milijonov 924,006 milijonov evrov.

Direktorat za industrijo, podjetništvo, ki je seveda pri nas na nek način najmočnejši, ima tudi največ sredstev; bomo, smo v letošnjem letu kar dvignili postavko iz letošnjega leta v naslednje leto, 77 milijonov evrov 516,390 evrov in največja postavka je 55 milijonov 710 za investicije. To so te investicije, kot sem jih prej, ker jih država na nek način subvencionira oziroma daje denar zraven. Revoz, Revoz, Palfinger, Sandoz, Novartis in tako naprej, da ne naštevam. Za vse odgovore, za vsa vprašanja smo seveda v nadaljevanju. …

Zdaj še en, še en, postavka, ki je za moje pojme tukaj zelo pomembna in smo naredili bistvene korake naprej, je 3 milijone 650 za regionalno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu. Mi smo v tem mandatu naredili gospodarske zamejske organizacije, se povezali in jaz mislim, da je to investiranje v Slovence v naših najbližjih, seveda državah, ki nam odpirajo vrata, zelo, zelo pomembno.

Zdaj, Direktorat za šport naj rečem, da bo v letošnjem, v letošnjem letu sprejet, smo imeli, bomo imeli oziroma naslednje leto 56 milijonov evrov. Če veste, da smo na nek način leta 2022 začeli s cirka 30 milijoni evri, so, bom rekel, rezultati so pa na nek način vidni. Največ bo šlo denarja, 21 milijonov, za športno infrastrukturo, potem za program vrhunskega športa 16 milijonov. In v glavnem to so številke, na katere smo ta moment zelo ponosni.

Znotraj direktorata, se pravi, imamo tudi seveda na ministrstvu zdaj na novo slovensko vesoljsko pisarno. Ustanovili smo jo tudi z razlogom, zaradi, bom rekel, Ese, kjer smo postali polnopravni člani Ese. Jaz verjamem, da je to ena boljših naložb in tukaj smo, bomo namenili cirka 9 milijonov 367,50 milijonov. In večino tega gre seveda za članarino, ampak iz te članarine oziroma, ja, članarine, če lahko temu tako rečem, dobijo slovensko gospodarstvo dvakrat več nazaj in tukaj ustvarjamo novo dodano vrednost.

Kar se tiče pa tako imenovanega sekretariata oziroma splošnega dela, pa imamo 19 milijonov 196 tisoč. V ta znesek so seveda, je največja postavka normalno plače na ministrstvu in pa seveda tudi po naših agencijah; 16 milijonov pa pol potrebujemo za plače z vsemi temi povišanji, ki so sledili. Mi za razliko, tukaj bom rekel hvala bogu, od drugih ministrstev, ki imajo seveda ogromno zakonskih podlag in pa seveda vezan proračun predvsem na plače, pri nas plače ne predstavljajo, ne bom rekel, da je problem, ampak niso, niso tista, tista postavka, ki bi imeli težave. Potem pa v tem še večji znesek, ki ji rečemo tržni inšpektorat, ki ga mi na nek način financiramo, sedem milijonov pa pol in pa Urad za intelektualno lastnino 2 milijona 27, pa naravoslovje, če želite, 3 milijone 137. Če črto potegnemo za leto 2027, bomo imeli na voljo 234 milijonov 754,976 milijonov evrov, kar smatramo, da lahko z vsemi, bom rekel, pogodbami, ki jih imamo sklenjene, z vsemi memorandumi, ki imamo sklenjene, z vsemi zakonskimi obveznostmi, ki jih mora ministrstvo na nek način narediti, in predvsem z vsem tem investicijskim ciklom na vseh naših področjih nam ta moment zadostuje. Seveda ni župana, ni ministra, ki bi rekel, da ima dovolj denarja, ampak bodimo realni; če bomo vse to počrpali in realizirali, bomo lahko neizmerno zadovoljni.

Tako da evo, jaz bi na tem tukaj do pika, pa seveda, potem pa smo vam na voljo. Hvala lepa.