Govor

Klemen Boštjančič

Hvala lepa.

Vlada je Fiskalnemu svetu v roku posredovala osnutek proračunskega načrta sektorja država 2026, ki se odloča na leti 25 in 26 projekcij sektorja država za leto 2027 pa so bili pripravljeni zgolj za Fiskalni svet in niso predmet ocenjevanja na ravni EU. Vladne javnofinančne projekcije za sektor država kažejo, da bodo fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 25 do 28 v letih 25, 26 in 27 izpolnjene, o b upoštevanju povečanja obrambnih izdatkov. Fiskalni svet je sicer v svoji oceni opravil svoje projekcije in predpostavke, ki odstopajo od vladnih projektov, pri čemer na to navaja, da zaveze skupno v prihodnjih dveh letih ne bodo izpolnjene, čeprav ocenjuje, da bo deficit v letu 2026 nižji, kot ga je ocenila vlada. Torej v letu 2026, z upoštevanjem dopustnih odstopanj spoštovana rast očiščenih izdatkov, tudi na podlagi projekcij Fiskalnega sveta. Poslabšanje gospodarskih razmer je, kot izpostavlja tudi Fiskalni svet, eden izmed razlogov za povečanje primanjkljaja sektorja držav v letu 2025 oziroma za njegovo ohranjanje na visoki ravni v letu 2026. Slednje se odraža v upočasnitvi rasti prihodkov, kar je tudi upoštevano pri javnofinančnih projekcijah. Dobra novica je, da nam Mednarodni denarni sklad nam je napovedal bolj optimistično gospodarsko strast, kot jo je v jesenski napovedi napovedal Umar. Umar v jesenski napovedi 2025 napoveduje 0,8 odstotkov rast v letu 2025, IMF pa 1,1 odstotno rast. Potem 2,1 odstotna rast v letu 2026 Umar, IMF 2,3 odstotno rast. In 2,2 odstotno rast Umar v 2027, IMF pa 2,5 odstotno rast. Javnofinančni primanjkljaj se tudi v mednarodnem okolju, se tudi v mednarodnem okolju se povečujejo ali pa se ohranjajo na povišanih ravneh. Pri tem lahko pričakujemo, da bo Slovenija v letih 2025 in 2026 imela enega nižjih primanjkljajev v evroobmočju. V objavljenih osnutkih proračunskih načrtov preostalih držav evroobmočja izstopa Nemčija, Nemčija, katere primanjkljaj bo že letos nad 3 odstotki BDP, naslednje leto pa 4,8 odstotka BDP. Avstrija bo letos in naslednje leto primanjkljaj ohranjala nad 4 odstotke BDP. O realističnosti projekcij se pogovarjamo o vsaki oceni Fiskalnega sveta. Kot v preteklosti bi želel poudariti, da so bile pri načrtovanju odhodkov državnega proračuna upoštevane zakonske in druge obveznosti, prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike do drugih EU sredstev. Investicijski odhodki in transferji se načrtujejo v polnem obsegu, saj je za uvrstitev v državni proračun in izvedbo javnih razpisov potrebna zaprta finančna konstrukcija. Pri tem je potrebno poudariti, da se bruto investicije osnovna sredstva v letu 2023 so znašale 5,5 odstotka BDP, lani pa 5,1 odstotka BDP. Letos načrtujemo ravni bruto investicij kot leta 2023, leta 2026 pa ponoven dvig, tako zaradi zaključka NOO, pospešitev izvajanja EU in integralnih investicij proračuna kot tudi enot v sektorju država. Povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, d a Slovenija ne izgubi investicijskega zagona. Priznamo pa, da se lahko realizacija, da lahko odstopa od planov. Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov, zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva. Javnofinančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje.

Naj se na koncu še odzovem na oceno glede bonitetnih ocen pa komentar. Ključnega pomena za dostop do financiranja preko dolžniških kapitalskih trgov je bonitetna ocena kreditne sposobnosti Republike Slovenije, ki se je izboljšala praktično pri vseh bonitetnih agencijah v zadnjih 12 mesecih Republika Slovenija izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda pri SNP, in sicer AA s stabilnimi izgledi, in zgornjega srednjega investicijskega razreda pri Fitch A+ s stabilnimi izgledi in Moodys A3 s pozitivnimi izgledi. Hvala lepa.