Klemen BoštjančičHvala lepa, spoštovana predsedujoča, spoštovani… ¸
Spoštovana predsedujoča, spoštovani člani odbora, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani kolegi in vsi ostali prisotni!
Pred dvema tednoma sem podrobno predstavil Predlog sprememb proračuna za leto 2026 in Predlog proračuna za leto 2027 v Državnem zboru, zato bom danes malo krajši. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi z letom 2026 oziroma s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotkov oziroma 410 milijonov evrov. Največ se zvišujejo davčni prihodki in se predvsem zaradi ocenjenega povišanja davka na dodano vrednost dohodnine, ki pripada državnemu proračunu in davka od dohodkov pravnih oseb. Na drugi strani se v letu 2027 pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov glede na predlog sprememb proračuna 2026 so v predlogu sprememb 2027 načrtovane spremembe odhodkov predvsem zaradi rasti stroškov plač višjih transferov posameznikov in gospodinjstev, višjega transfera v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, višjih sredstev za obrambo in varnost, in sicer se za obrambne izdatke v letu 2027 načrtuje 1, 83 odstotka BDP, nižji pa so predvsem odhodki za izločanje sredstev na Sklad za okrevanje in odpornost, ker se v letu 2026 program izvajanja načrta za okrevanje in odpornost zaključi. V okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja je v državnem proračunu načrtovan tudi transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje, in sicer za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva. Investicijski odhodki in transferji se ohranjajo v približno enaki višini kot v predlogih sprememb proračuna za leto 2026, in sicer se za investicije v letu 2017 načrtuje 2,3 milijarde evrov, največ za cestno in železniško infrastrukturo, obrambo, zdravstveno varstvo in znanstveno raziskovalno dejavnost.
V okviru podprograma Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah so načrtovana sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2023. Glavnina sredstev se nanaša na največjo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije, ki se je zgodila 4. avgusta 2023. Večina sredstev se načrtuje predvsem za izločanje prihodkov v sklad za obnovo. Predvideno je, da se bo sklad za obnovo v letu 2027 izločilo 335 milijonov evrov. V zvezi s financiranjem obveznih nalog občin bi želel povedati, da še potekajo pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine. Trenutno je v Ziprs 2026-2027 predlagana višina povprečnine 810 evrov.
S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov ali 2,8 odstotka BDP. Seveda bi si kot finančni minister želel, da bi bil primanjkljaj nižji, zato bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti. Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialno varna in usmerjena v prihodnost. Hkrati pa je pomembno poudariti, da se bodo proračunska sredstva usmerjala v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost za katero verjamem, da se vsi strinjamo, da je ključna. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.
Naj spomnim, da Vlada pripravlja oziroma izvaja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da smo pri pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno namenjena za Ministrstvo za obrambo, zmanjšali za 110 milijonov evrov. Ta sredstva smo nato preusmerili v druge resorje, kjer bodo porabljena za projekte za dvojno rabo oziroma tako imenovani dalj, za katere verjamem, da bodo pomembna tudi za krepitev odpornosti naše države.
V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu proračuna 2027 načrtovani prejemki v višini 11 milijonov evrov, izdatki v višini 627 milijonov evrov za stanovanjsko politiko, katere cilj je gradnja in dostopnost mreže neprofitnih, kakovostnih in varnih najemnih stanovanj se v predlogu proračuna za leto 2027 namenja 75 milijonov evrov.
In naj omenim še, da je pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport načrtovanih 90 milijonov evrov sredstev za ukrepe finančnega inženiringa in za investicije v gospodarstvu ter za financiranje likvidnosti in proticikličnega delovanja.
V računu financiranja se v predlogu proračuna 2027 načrtuje za 3,7 milijarde evrov odplačil dolga, in sicer dobre 3,4 milijarde evrov za dolg, ki je nastal z zadolževanjem Republike Slovenije na domačem trgu in cirka 303 milijone evrov za dolg je nastal z zadolževanjem Republike Slovenije v tujini. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna zadolžitev v višini 6,5 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju imamo 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. letos znaša 1,7 milijarde evrov. Največ od tega je na skladu za obnovo, sledijo podnebni sklad in sklad po zakonu o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031. Hvala lepa.