Najlepša hvala predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni. Vlada je pripravila mnenje na podan Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, s katerim predlagatelj predlaga postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2028 na 10 tisoč evrov ter spremembo dohodninske lestvice z namenom povečanja neto dohodkov, zmanjšanja davčnega primeža in krepitve konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vlada ocenjuje, da bi bil izpad javnofinančnih prihodkov bistveno višji, kot je ocenil predlagatelj. V letu 2026 bi predlog povzročil izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine v višini okoli 650 milijonov evrov. Dodatno bi se izpad zaradi nadaljnjega postopnega zviševanja davčne olajšave povečal za okoli 190 milijonov evrov v letu 2027 in dodatno za okoli 200 milijonov evrov v letu 2028. Gre za znaten izpad prihodkov, ki glede na trenutno javnofinančno izhodišče rast izdatkov za staranje prebivalstva ter nujnost zagotavljanja stabilnih virov financiranja javnih storitev ni vzdržen brez hkratnih kompenzacijskih ukrepov na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna. Pri oblikovanju ustrezne ravni obdavčitve je potrebno hkrati zasledovati dva cilja in sicer zagotavljanje predvidljivih in stabilnih javno finančnih prihodkov za financiranje javne porabe ter ustvarjanje pogojev za rast gospodarstva in posledično blaginjo prebivalstva. Teh ciljev ni mogoče zasledovati z enostranskimi ukrepi v okviru ene vrste davka, temveč širšimi, premišljenimi ukrepi davčne politike v smeri vzpostavljanja ustrezne dolgoročno vzdržne davčne strukture. Ob pozivih k razbremenitvi dela je v javnosti tako skoraj povsem prezrto dejstvo, da se Slovenija po obremenitvi z vsemi davki in prispevki glede na delež davkov in prispevkov v bruto domačem proizvodu uvršča med države Evropske unije z deležem, nižjim od EU povprečja. Delež davkov v BDP se je v Sloveniji v letu 2023 glede na povprečje zadnjih desetih let celo zmanjšal in uvrščamo se med države članice z največjim padcem deleža davkov v BDP. Pomembno je tudi zavedanje, da znotraj obremenitve dela kriterij, po katerem se Slovenija na mednarodnih lestvicah uvršča med države z največjo obremenitvijo, največji delež, dobre tri četrtine skupne obremenitve z davki in prispevki predstavljajo prispevki za socialno varnost, s katerimi se financirajo socialne pravice, do katerih smo upravičeni, pokojnine, invalidska nadomestila, zdravstvene storitve, zdravila, bolnišnična oskrba, nadomestila za brezposelnost, starševsko varstvo. Pri tem velja izpostaviti, da v okviru skupne obremenitve dela Slovenije v primerjavi s povprečjem držav članic OECD Pri samski osebi s povprečno plačo močno odstopa navzgor le pri enem kriteriju, pri prispevkih za socialno varnost delojemalca. Po tem kriteriju se je Slovenija v letu 2024 uvrstila na drugo mesto med državami, med 38 državami članicami, članicami OECD, pred nami je le Litva. Pomembno drugačna je mednarodna slika Slovenije pri prispevkih za socialno varnost, ki jih plačujejo delodajalci, kjer se je Slovenija v letu 2024 uvrstila na 18. mesto in dohodnini, ki jo naslavlja novela Zakona o dohodnini, kjer je Slovenija v letu 2024 zavzela 28. mesto med 38 državami članicami OECD. Slovenija je približno na sredini EU držav po prihodkih iz naslova davka na dodano vrednost in v spodnji polovici držav po obremenitvi z davkom od dohodkov pravnih oseb, kjer smo se v letu 2023 uvrstili na 23. mesto med 27 državami članicami. Višji delež davka od dohodkov pravnih oseb v BDP so v letu 2023 med drugim beležile Italija, Hrvaška in Avstrija. Nadalje Vlada opozarja, da je treba pri oceni ustreznosti višine splošne olajšave upoštevati celoten okvir davčne obravnave dohodkov. Cilj, da se dohodki v višini osnovnih življenjskih stroškov izključijo iz obdavčitve, se ne dosega zgolj z višino splošne olajšave, temveč tudi z izključitvijo določenih dohodkov, namenjenih pokritju teh stroškov iz obdavčitve. V Sloveniji imajo tako trenutno na primer zaposleni že danes pravico do neobdavčenega povračila dela stroškov za prehrano in prevoz na delo. Vlada si ves čas prizadeva slediti cilju gospodarskega razvoja in družbene blaginje, zato k iskanju rešitev tudi pri razbremenitvi dohodkov iz dela pristopa sistematično in premišljeno, s ciljem vzdržnih javnih financ in stabilnosti socialnih sistemov ter v smeri pravične in uravnotežene porazdelitve bremen med vsemi kategorijami zavezancev. To pa zahteva oblikovanje ukrepov, ki bodo šli ne zgolj v smeri razbremenitve na ravni dohodnine, temveč tudi v prestrukturiranje davčnih bremen tako znotraj dohodnine kot tudi v okviru celotnega nabora davčnih virov ter tudi prispevkov za socialno varnost, v končni fazi pa tudi na ravni javno finančnih odhodkov, to pa zahteva širši družbeni konsenz.

Na podlagi vsega povedanega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.