Najlepša hvala za dano besedo, lepo pozdravljeni vsi danes tukaj zbrani.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že dlje časa opozarjamo, da se Slovenija v času mandata Golobove Vlade sooča z izrazito neugodnimi trendi na področju davčne politike, še posebej na področjih, ki vplivajo neposredno na neto dohodke zaposlenih. Prvi takšen in, bom rekla, kar škodljiv ukrep aktualne Vlade je bila zagotovo ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela Janševa vlada v letu 2022. Namesto tega, da bi imeli v letu 2025 splošno olajšavo v višini 7 tisoč 500 evrov, imamo danes žal zgolj 5 tisoč 260 evrov. Kot so izračunali v časniku Finance, je zgolj razveljavitev tega ukrepa nekoga na minimalni plači oškodovala za 2 tisoč 100 evrov neto, nekoga s povprečno plačo za 3 tisoč 600 evrov neto, nekoga z dvakratnikom povprečne plače pa več kot 5 tisoč evrov neto. Zelo poveden je tudi izračun, da je Golobova Vlada od povprečne plače vzela letos napram letu 2022 kar 300 evrov neto več. Razveljavljen dvig splošne olajšave seveda ni edini ukrep, ki neposredno vpliva na neto dohodke zaposlenih. S 1. 1. 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, ki trenutno znaša 37,17 evrov, s 1. 7. 2025 pa je bil uveljavljen prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo delojemalci v višini 1 odstotka bruto plače in pa enak odstotek plača tudi delodajalec, plačujejo ga tudi upokojenci, kmetje in vsi ostali. Kot so izračunali v časniku Delo, se je obremenitev povprečne plače v letu 2025 dvignila na 46,2 odstotka. Medtem, ko je bila v letu 2022 43,1 odstotek. Po zadnjih podatkih OECD, pa znaša davčni primež, to je delež davkov in prispevkov v strošku dela v Sloveniji kar 44,6 odstotkov, kar nas uvršča na visoko šesto mesto med vsemi državami OECD. Povprečje je pri 34,9 odstotkih. Posebej je seveda tudi izpostavljeno, da obremenitev dela v Sloveniji narašča z višino plače. Pri višje plačanih kadrih, ki so seveda za gospodarstvo tudi ključni, je tako davčni primež še bistveno višji. Če k preveliki obremenitvi plač potem dodamo še vse ostale druge davčne obremenitve, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v času Golobove vlade, potem seveda ni čudno, zakaj se število stečajev v Sloveniji povečuje, zakaj se številna podjetja selijo čez mejo in zapuščajo Slovenijo. Zakaj? Zato, ker enostavno postajamo iz dneva v dan bolj nekonkurenčni.

Pot, po kateri gre aktualna vlada, je napačna. Zato v Slovenski demokratski stranki s Predlogom zakona o dohodnini ponovno predlagamo postopno zvišanje splošne olajšave in s tem povečanje neto dohodkov vseh zaposlenih, in sicer tako, da v letu 2026 predlagamo 8 tisoč evrov splošne olajšave, v letu 2027 9 tisoč evrov in v letu 2028 10 tisoč evrov. Zakaj? Zato, ker je osnovni namen splošne olajšave, da iz obdavčitve izključi dohodke, ki jih posameznik potrebuje za preživetje. Prag tveganja revščine znaša trenutno 981 evrov mesečno. Če izračunamo, kaj to pomeni letno, to je 11 tisoč 772 evrov letno. To pomeni, da četudi imamo splošno olajšavo pri 10 tisočih evrih, še vedno ne dosežemo praga tveganja revščine. Ampak kakorkoli, s predlagano spremembo zakona se temu znesku vsaj nekoliko približamo.

Druga sprememba, ki jo predlagamo se nanaša na spremembo lestvice za odmero dohodnine in pa znižanje davčne stopnje v petem davčnem razredu iz trenutnih 50 na 45 odstotkov. Zakaj smo se za to ponovno odločili? Zaradi tega, ker je 50 odstotkov zagotovo ena izmed višjih obdavčitev v Evropski uniji in kar nas seveda ponovno uvršča v nekonkurenčen položaj. Predlagamo pa tudi sorazmerno zvišanje vseh dohodkovnih pragov in s tem počasnejše prehajanje zavezancev v višje davčne razrede, kar pomeni, da se večji del plače obdavči po nižji stopnji. Prvi prag, kjer velja 16 odstotna obdavčitev, bi se tako iz 9 tisoč 210 evrov dvignil na 10 tisoč 630 evrov. Vsi naslednji se bi potem linearno povečevali, najvišji bi se dvignil iz 78 tisoč na 90 tisoč evrov. Kaj to pomeni za vse zavezance za dohodnino? Skupni učinki našega predloga, torej dviga splošne olajšave in pa spremembo lestvice za odmero dohodnine, konkretno v letu 2028 pomenijo, da bi nekdo z minimalno plačo, neto letno pridobil okoli 750 evrov več, nekdo s povprečno plačo okoli tisoč 400 evrov in nekdo z dvakratnikom povprečne plače okoli 2 tisoč evrov neto več. Kar pomeni seveda konkretno razbremenitev in to pomeni tudi to, da bi vsi dobili višje plače na svoje račune.

Velikokrat in verjetno tudi danes bomo slišali to, da bi s tem imeli več koristi tisti z višjimi plačami. Ja, če pogledamo samo znesek, v znesku ja, ko pa pogledamo delež od tega koliko nekdo plačuje dohodnine, pa daleč največ pridobijo tisti z nižjimi plačami. Treba se je pač zavedati in tudi pogledati koliko in kdo plačuje dohodnino in če pogledamo podatke za leto 2024 vidimo, da je v letu 2024 6,4 odstotka zavezancev, to je nekaj manj kot 100tisoč, plačalo 43 odstotkov vse dohodnine. 940 tisoč 600 zavezancev, ki spadajo v prvi dohodninski oziroma prvi davčni razred, je plačalo manj kot 9 odstotkov dohodnine. To je manj kot na drugi strani 6 tisoč 186 zavezancev, ki so v petem davčnem razredu in plačajo več kot 10 odstotkov celotnega zneska dohodnine, ki ga prejmemo v proračun. To so pač dejstva, ki se jih je potrebno zavedati in v Sloveniji moramo začeti tudi ceniti tiste, ki več vplačujejo v državni proračun s strani dohodnine. V Slovenski demokratski stranki verjamemo, da so predlagani ukrepi nujno potrebni zato, ker razbremenjujejo plače o katerih je zelo veliko govora tudi v zadnjih, bom rekla, tednih v sami javnosti. Pomenijo to, da bo neto na računu imel vsak mesec vsak zaposleni več, ljudje si to zaslužijo. Ker nenazadnje to omogoča tudi višjo kvaliteto življenja zato seveda v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo, da boste naš predlog podprli. Veseli nas, da so svojo napako v preteklosti že spoznali v eni izmed koalicijskih strank. Jaz upam, da ste jo v vmesnem času spoznali tudi ostali in imate v bistvu danes možnost, da to tudi popravite. Najlepša hvala.