Hvala lepa za besedo, spoštovana, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani članice in člani Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino!

Kakor ste že prej omenili, je Državni svet na 21. redni seji 9. oktobra sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je sprejel 6. oktobra. Dovolite mi, da pojasnim ključne razloge, ki so Državni svet vodili k takšni odločitvi. Državni svet opozarja predvsem na 3. člen zakona, s katerim se ukinja tako imenovani fleksibilni normativ. Torej, možnost posameznim občinam, da glede na dejanske razmere na področju predšolske vzgoje, začasno poveča število otrok v oddelku za največ dva otroka. Ta mehanizem, ki velja od leta 2003, je bil ključen in učinkovito, prilagodljivo organizacijo vrtcev ter za zagotavljanje dostopnosti predšolske vzgoje. Njegova ukinitev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in s tem v ustavno ter z evropskimi standardi zagotovljeno pristojnost občin pri organizaciji in financiranju predšolske vzgoje. Občine morajo imeti možnost, da glede na prostorske zmogljivosti, kadrovske razmere in demografske trende samostojno odločajo o organizaciji vrtcev. Medtem, ko so občine in njihova reprezentativna združenja v postopku priprave zakona zahtevali ohranitev fleksibilnega normativa, so v dialogu z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje na koncu pristale na kompromisno rešitev, da se v podzakonskem aktu natančno določijo pogoji in merila uporabe tega normativa. Ta dogovorjena rešitev pa je bila v zakonodajnem postopku z amandmaji spregledana in enostransko črtana. Posledično bodo občine s 1. septembrom 2030 izgubile ta inštrument, kar bo pomenilo višje stroške, kadrovske težave in zmanjšano dostopnost vrtcev. Ocenjuje se, da bo ukinitev fleksibilnega normativa občinske proračune obremenila približno za 60 milijonov evrov letno, povečala stroške za starše zaradi višjih cen vrtca ter povzročila neracionalne investicije v nove prostore, kljub napovedanemu negativnim demografskim trendom, ki kažejo na zmanjšanje števila otrok v vrtcih v prihodnjih letih, pri tem trendi ne bodo enaki v vseh občinah. Nekatere bodo imele presežke kadra, druge prostorsko stisko in pomanjkanje vzgojiteljev. Obstaja torej resno tveganje, da otroci v določenih okoljih ne bodo imeli možnost vključitve v javni vrtec. V Državnem svetu opozarjamo tudi na neustreznost ureditev financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav zakon občinam formalno omogoča, da bodo na podlagi demografskih trendov odločale o financiranju oziroma nefinanciranju zasebnih vrtcev jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. Državni svet se pridružuje stališču občin in njihovim reprezentativnim združenjem, da mora država prevzeti svoj del odgovornosti ter zagotoviti stabilno financiranje kakovostne in dostopne predšolske vzgoje, ki je temelj enakih možnosti za vse otroke.

Spoštovani! Na podlagi navedenega Državni svet poziva Državni zbor, da ob ponovnem glasovanju zavrne Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih ter s tem prepreči uveljavitev rešitev, ki so finančno obremenjujoče, ustavno vprašljive in dolgoročno škodljive za občine, družine in celoten sistem predšolske vzgoje. Hvala.