Najlepša hvala spoštovana predsednica. Se opravičujem. Spoštovane poslanke in poslanci. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka stoenajstega člena Zakona o davčnem postopku, ki določa, da davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50000 evrov. Vrhovno sodišče meni, da takšna ureditev že po samem zakonu, torej brez ugotavljanja, ali je zavarovanje potrebno, vzpostavlja neizpodbojno domnevo, da zavezanec te obveznosti kasneje ne bo poplačal, zato predlaga razveljavitev drugega odstavka 111. člena zakona o davčnem postopku.

Vlada v svojem mnenju, Vlada v svojem mnenju zavrača podane očitke in pri tem poudarja, da je pri presoji zahteve treba upoštevati, da se pogoji in razlogi za fakultativno zavarovanje iz prvega odstavka in obvezno zavarovanje iz drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku bistveno razlikujejo. Na podlagi prvega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku mora davčni organ izkazati utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Izkazati mora objektivne okoliščine v zvezi z davčnim zavezancem, ki izkazujejo, da bo poplačilo davčne obveznosti oteženo ali je onemogočeno. Na podlagi drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku pa lahko davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50000 evrov. Poglavitni namen obveznega zavarovanja je doseči poplačilo davka za primere, ko so v davčnem nadzoru ugotovljene znatne davčne obveznosti. Pri razlagi vsebine drugega odstavka, ki določa obvezno zavarovanje, je poleg višine pričakovane davčne obveznosti tako nujno treba upoštevati ta bistven pogoj, ki ga je predlagatelj zahteve prezrl v svoji zahtevi, s katero utemeljuje neustavnost določbe pri ureditvi obveznega zavarovanja je ugotovitev obstoja znatne davčne obveznosti v davčnem nadzoru bistvena okoliščina, ki kaže na izogibanje plačila visokega davčnega dolga, zato ta ne terja predhodne ugotovitve davčnega organa, da na podlagi pridobljenih podatkov zavezancev za davek utemeljeno pričakuje, da bi bila sicer izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočena ali otežena. Osnovni namen in cilj Zakona o davčnem postopku je pravilno, pravočasno in učinkovito pobiranje davkov. V javnem interesu je, da so javne dajatve pravilno in pravočasno izpolnjene. Omejitev razpolaganja s premoženjem do višine ugotovljene pričakovane davčne obveznosti je namenjena izpolnitvi plačila davka, če ta ne bi bil prostovoljno plačan. Upoštevaje navedeno Vlada meni, da določbi drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku ni mogoče očitati neustavnosti. Hvala.