Hvala lepa za besedo. Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 111. člena zakona o davčnem postopku. Vlagatelj zahteve zatrjuje, da je izpodbijana določba, ki zavezuje davčni organ k varovanju davčne obveznosti nad 50000 evrov brez presoje razlogov na strani zavezanca krši pravico do varstva premoženja in onemogoča učinkovito sodno varstvo, saj sodišče ne more presojati sorazmernosti ukrepa. Vlagatelj zahteve tudi predlaga, da ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje izpodbijane določbe ter s tem prepreči nastanek težko popravljivih škodljivih posledic. Zakonodajno-pravna služba v mnenju predlaga, da Državni zbor v odgovoru zavzame stališče, da sta zahteva za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe neutemeljena. V mnenju se pojasnjuje, da je bil namen izpodbijane določbe omogočiti hitro zavarovanje višjega davčnega dolga, pri čemer davčnemu organu ni potrebno izkazovati utemeljenega pričakovanja, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali otežena. Z novelo Zakona o davčnem postopku, ki velja od 27. novembra 2024, je ta možnost omejena le na primere, ko je pričakovana davčna obveznost ugotovljena v postopkih davčnega nadzora.

V teh primerih davčna obveznost temelji na predhodno ugotovljenih nepravilnostih ali kršitvah, ki so posledica dejanj, ali opustitev zavezanca za davek, kar utemeljuje vzpostavitev zakonske domneve o obstoju nevarnosti neizpolnitve obveznosti.

V mnenju je zavzeto stališče, da izpodbijana določba zasleduje ustavno dopusten cilj, hitro in učinkovito pobiranje davkov, kar je nujno za zagotavljanje nalog države po 146. členu Ustave. Zakonska ureditev davčnega postopka pa zagotavlja tudi spoštovanje načela sorazmernosti in učinkovitega pravnega varstva v postopku odločanja o zavarovanju davčnih obveznosti. Davčni organ mora pri odločanju o zavarovanju na podlagi izpodbijane določbe ugotoviti in izkazati pogoj verjetnosti obstoja davčnega dolga terjatve, kar je dolžan tudi obrazložiti, s čimer je zavezancu zagotovljeno učinkovito pravno varstvo v postopku s pritožbo in v sodnem varstvu. Zavezanec ima že v postopku davčnega nadzora možnost sodelovanja in izjave glede ugotovitev davčnega organa. Davčni organ pri izbiri sredstva zavarovanja zavezuje načelo sorazmernosti, v skladu s katerim mora izbrati tisti ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši in sorazmeren znesku davka. Poleg tega ima zavezanec za davek možnost davčnemu organu predlagati zamenjavo ali nadomestitev instrumenta zavarovanja.

V zvezi z zahtevo za začasno zadržanje se v mnenju izpostavlja, da vlagatelj zahteve ni konkretno utemeljil težko popravljivih posledic nadaljnjega izvrševanja izpodbijane določbe. Na drugi strani bi zadržanje izvrševanja davčnemu organu otežilo hitro in učinkovito izvedbo zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, kar bi imelo negativne posledice za financiranje javne porabe? Hvala.