Hvala spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Glavni cilj Predloga novele Zakona o davčnem postopku je prenos dveh direktiv v slovenski pravni red. Prva direktiva Sveta 2023/2226/EU ureja obveznost poročanja ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic Evropske unije o transakcijah s kripto sredstvi. Cilj te direktive je okrepiti obstoječi zakonodajni okvir za sodelovanje med davčnimi organi za zmanjšanje tveganj za čezmejne davčne goljufije, davčne utaje, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkov.

Druga direktiva Sveta 2025/872/EU pa uvaja okvir v zvezi z izvajanjem obveznosti glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun povrnjenega davka. Ter hkrati razširja področje uporabe avtomatične izmenjave informacij na informativni obrazec za obračun minimalnega davka. Njen cilj je izvajanje obstoječih obveznosti iz 44. člena direktive o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o minimalnem davku, sprejetim konec leta 2023. S tem zakonom je bil določen sistem proti zmanjševanju davčne osnove, to je odlivanje oziroma preusmerjanju dobičkov v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, kjer delujejo. In posledično zagotovitev pravičnega, preglednega in stabilnega podjetniškega obdavčenja. Posredno je bil cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja. Direktiva pomeni pomemben napredek v boju proti izogibanju davkom in zmanjševanju davčne osnove s strani podjetij, z vzpostavitvijo usklajenega okvira poročanja in preglednosti po vsej EU zagotavlja pošteno davčno konkurenco in podpira prizadevanja EU za okrepitev pravnega sodelovanja na področju davkov v okviru preglednejšega enotnega trga.

V predlog zakona so vključene tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve namenjene zagotovitvi transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.

Med pomembnejšimi predlogi za zagotovitev ekonomičnosti vodenja postopka je dopolnitev ureditve, ki določa obročno plačilo. Po veljavni ureditvi se obročno plačilo določi za celotno višino davčnih obveznosti, torej za vse davke skupaj, ne pa za posamezno vrsto davkov. Predlaga se tudi določitev najmanjšega zneska posameznega obroka, ki se sme odobriti davčnemu zavezancu. Po predlagani ureditvi odpis ali delni odpis davka od nenapovedanih dohodkov in davka v zvezi z navideznim pravnim poslom, izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ne bo več mogoč. v teh primerih gre namreč za hujše izogibanje davčnim obveznostim in zlorabo v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. Zato bi bil odpis v nasprotju z načelom pravičnosti. Z zasledovanjem učinkovitosti pobiranja davkov se predlaga omejitev obročnega plačila ali odloga plačila za davke, za katere je davčni organ istemu davčnemu zavezancu že dovolil obročno plačilo ali odlog plačila. V skladu s predlagano spremembo, ki je v korist davčnim zavezancem, se rok, ki ga ima na voljo davčni zavezanec za predložitev davčnega obračuna v davčnem inšpekcijskem nadzoru, podaljšuje za deset dni. S predlogom se za davčne zavezance podaljšuje za deset dni tudi rok za sporočanje podatkov glede davčnih olajšav, ki jih potrebuje davčni organ za pravilno sestavo informativnega izračuna dohodnine. Hkrati se določi, da davčni zavezanec pošlje te podatke v elektronski obliki preko sistema e-davki. Za davčne zavezance, ki bi jim bilo sporočanje podatkov v elektronski obliki nesorazmerno oteženo oziroma neizvedljivo, se določi izjema, saj bodo lahko dali vlogo v papirni obliki. Predlaga se sprememba roka za plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti, in akontacijo davka od dohodka pravnih oseb. In sicer se namesto sedanjega roka, ki je 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna, predlaga rok plačila najpozneje 30 dni od roka za predložitev davčnega obračuna, kar bo davčnim zavezancem omogočilo uravnavati likvidnost. Po veljavni ureditvi mora davčni zavezanec oddati napoved za odmero dohodnine v 15 dneh od prejema dohodka. S predlagano spremembo se vlaganje napovedi poenostavlja tako, da bo lahko davčni zavezanec vložil le eno napoved za dohodke, doseženo v prejšnjem mesecu, in ne več za posamezen prejet dohodek posebej. Predvideva se, da bo zaradi prenosa direktiv zakon v daljšem časovnem obdobju imel pozitivne učinke na državni proračun. Ti se bodo predvsem odražali v izboljšanju davčne kulture preko vzpostavitve dodatnih mehanizmov za pobiranje davčnih prihodkov. Druge spremembe in dopolnitve zakona zagotavljajo davčnemu zavezancu pravno varnost v davčnem postopku, davčnemu organu pa učinkovito pobiranje davkov.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bili pripravljeni amandmaji, ki izboljšujejo besedilo predloga zakona, zato se s predlaganimi amandmaji Vlada v celoti strinja. V zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe, ki se nanašajo na postopek priglasitve pri prenosu premoženja, pa Vlada pojasnjuje, da je bistvo spremembe jasna določitev roka za priglasitev transakcije. Oprava priglasitve in prekluzivnost roka za njeno upravo sta nujna, saj brez tega davčni organ ne more učinkovito izvajati svojih postopkov. Glede pripombe, da davčni zavezanec ne bo imel več možnosti od davčnega organa pridobiti povratne informacije, ali izpolnjuje zakonske pogoje za uveljavljanje davčnih ugodnosti, Vlada pojasnjuje, da po naravi stvari ni potrebno, da bi bil zavezanec seznanjen z odločitvijo davčnega organa glede davčne obravnave transakcije. Še pred njeno izvedbo. Še več, to bi bilo v nasprotju z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ki davčne razloge kot glavne ali eno od glavnih določa kot razlog za zavrnitev davčnih upravičenj oziroma davčno nevtralno obravnave transakcije. Če bi se zavezanec šele na podlagi odločitve davčnega organa, ali bo ta zavrnil davčno upravičenje odločil, ali bo dal priglasitev ali ne, to daje jasen signal, da so po vsej verjetnosti eni od glavnih razlogov za izvedbo transakcije prav davčni učinki, kar pa je razlog za zavrnitev davčnih upravičenj oziroma davčno nevtralne obravnave transakcije.

V zvezi s pripombo glede dopolnitve 97. člena Zakona o davčnem postopku, s katero se vzpostavlja pravna podlaga za vzpostavitev postopka, po katerem davčni organ uveljavlja vračilo neupravičeno izvršenih vračil preveč plačane dohodnine v primeru, ko je bilo vračilo neupravičeno izvršeno po smrti zavezanca, pa pojasnjujemo, da gre za ureditev primerljivo z ureditvijo določeno s 195. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Akontacija dohodnine se šteje za dokončni davek, če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna dohodnine. V tem primeru ni izračuna oziroma poračuna davka na letni ravni. V praksi lahko pride do situacije, ko davčni organ zaradi neosveženih podatkov, ki jih prejema iz centralnega registra prebivalstva, ob sestavi informativnega izračuna dohodnine nima podatka o smrti določenega davčnega zavezanca in mu za to odpreme informativni izračun dohodnine ter potem, ko ta postane odločba v zakonskem roku, na plačilni račun vrne preveč plačani davek.

Glede na vse navedeno Vlada predlaga, da predlog zakona podprete. Hvala.