Hvala lepa, predsedujoči, hvala, Vida, tudi tebi za skrb na tem področju, ker seveda upravljanje z velikimi zvermi je pomembno, tako družbeno dejanje, odgovorno dejanje in je tudi v določenih delih tudi tvegano, to, kar ste povedali. Je seveda na same podatke in druge stvari, ki ste jih navedli v tem delu so pravilno povzeti iz različnih, bom rekel, materialov in različnih, bom rekel, gradiv, ki so tukaj navedeni. Jaz bom dal naš pogled, ki smo ga na ta del tudi pripravili, tudi nekaj informacij, da bo lažje vam tudi zaključevati. Vlada je tudi posredovala gradivo na to temo pa mislim, da bo zdaj razmnožen v tem času. Jaz bom pa ključne elemente iz tega gradiva zdaj bom rekel, tudi razložil.

Seveda vsi skupaj vemo, da je nadzorovana vrsta največje kategorije in po tej plati je ministrstvo tisto, ki mora, bom rekel, regulacijo populacije skrbno načrtovati v zvezi s tem ni navadna lovna žival, ampak tukaj pa za operativne zadeve sodelujemo zelo tesno in direktno z Ministrstvom za kmetijstvo, tako da vam moram povedati, da smo v teh poslih usklajeni. Res je, v Sloveniji, če skrajšam, se boste malo več lahko tukaj nastavili, je verjetno kar dosežen v Sloveniji konsenz, da je številka, ki jo želimo zadrževati, 800 medvedov na naših področjih tisti strokovni in družbeni konsenz, h kateremu stremimo vseskozi tukaj mislim, da smo poenoteni bolj ali manj, morda s kakšno skupino, ki želi malo manj, druga malo več, ampak mislim, da je to osnovno. Izhodišče, ki ga vsi podpiramo in tudi sledimo, bom rekel, tem delu.

V zvezi s to regulacijo je, tako kot je bilo uvodoma povedano, predviden reden odvzem. Viška in tako se je zgodilo tudi letos, tako je bila tudi izdana odločba za 206 medvedov. To na podlagi vsakokratne, bom rekel, ocene, analize, kjer pa lahko povem že vnaprej, pa sem še na koncu še enkrat dodal v večih strokovnih oblikah imamo pri nas tako imenovano strokovno skupino, ki je sestavljena, bom rekel, iz različnih predstavnikov, pa tudi interesno skupino, kjer so tudi predstavniki drugih zadev tako s strani kmetijstva, nevladnih organizacij in drugje. Seveda mi imamo na teh komisijah kar pestro diskusijo s tistim spektrom različnih pogledov, ampak v osnovi je do sedaj vedno prišlo do tega strokovnega predloga, kakršen je bil. Tudi letos ni bilo nič drugače, bilo je morda malo več posvetovanja v majskem delu, bilo je tudi nekaj opozoril ali pa dvomov o strokovnosti v ta del, kjer so tako izdelovalci teh študij pojasnili svoje stališče, povedali tudi utemeljitve, zakaj je na ta način narejeno. Bilo je pa tudi več podanih idej o dopolnilnih metodah in načinih, bom rekel, tega dela, zato je bilo nekaj več tega posvetovanja in tudi nekaj več nalog, ki smo jih na ministrstvu dobili, da razčistimo tudi za naprej nekatere stvari brez da bi karkoli okrog tega še dodatno dajali. Mi smo na podlagi opozoril, zlasti nevladnih organizacij, dali tudi licencirati našo metodo ali tehniko, ki jo izvajajo predvsem naši kolegi iz fakultete in ostali, bom rekel, v tem delu in so pojasnili, da je metoda, metodologija, ki jo imamo v Sloveniji, primerna in po tej plati tudi mednarodno priznana. Vse, kar smo dobili kot priporočilo ali pa razmislek, je pa morda malo odprlo temo hranjenja medvedov, kar pa verjetno ni popoln strokovni konsenz v vseh, iz vseh vidikov, mislim pa, da je tudi, vsaj pri teh glavnih temah pa znano, bom rekel, da je neka oblika hranjenja predlagana za to, da se privablja, če sem razumel tudi, ne samo medvede, tudi druge, predvsem na področja, kjer se lahko genske in druge analize opravljajo ali pa bom rekel, kakšne druge stvari. Zdaj, polemika o ohranjanju, govorim o gozdovih, se bo verjetno nadaljevala in bomo verjetno prišli slej ko prej tudi nadaljevali s tem vprašanjem tega konsenza. Gre za to, da po eni strani je teza, da je hranjenje v gozdovih za to primerno, da medved se tam prehranjuje dodatno, ob tem, da imamo seveda podnebne spremembe, take, ki so naklonjene medvedji populaciji in že samo po sebi očitno je v ugodnem stanju. In po tej plati tudi če ne bi bilo nič od tega, so razmere očitno to, kar si ugotovila tudi v uvodu. Pač dani pogoji za to.

Druga ocena pa je to, da ne bi želeli in jaz verjamem, da si noben ne želi, da bi medvede zavestno, kako se reče, pitali ali krmili za to, da bi imeli boljši odstrel. In po teh zadev, ampak tudi take teze ali pa take preveritve treba seveda slej ko prej razčistiti, da ne bo ostalo, bom rekel, dvoma okrog tega. Nekaj dodatnih predlogov je bilo danih, da preučimo tudi druge alternativne zadeve, ki imajo po eni strani vendarle iskanje možnosti, ali lahko populacijo zadržujemo brez velikih odstrelov. Ampak na drugačen recimo, da je to predlog human način tega dela. Mi imamo namreč problem, pa bodo kolegi verjetno vsebinsko kasneje razložili, da zaradi teh ugodnih pogojev in in tudi hranjenja, recimo temu, ne vem, če je to res, bodo pač povedali kolegi okrog tega. Imamo spolno zrele medvedke, nič več pri dveh letih ali pa že pri enem letu, kar pomeni, da se seveda število medvedov samo še potem tudi populacijsko povečuje in to za naravni prirast ni dobro, da imamo ta del oziroma imamo novo dejstvo. Različni pogledi so, bom rekel, na ta del. Eni pričakujejo veliko od tega, seveda drugi opozarjajo, ne pričakujte kakšne velike rezultate v tem delu. Za to, da bi jih lahko na drugačen način dali mi smo se odločili in naložili in Zavod za gozdove, pa tudi Zavod za varstvo narave sta pristopila k temu, da naredita projektno nalogo kjer bi poskušali tudi v mednarodnem delu proučiti ali obstaja alternativa ali ne, zaradi tega, da tudi tej dilemi damo h koncu nek epilog obstaja ali ne obstaja, da ne bodo, bom rekel, ti dvomi dani. Jaz sem imel dva sestanka s komisarko za naravo, ki je tudi za vode in druge stvari, bil sem med prvimi v Bruslju in tema ena od tem je bila tudi medved, bila je tudi na obisku v Sloveniji, tudi na terenu smo bili, nekatere vodarske zadeve, pa tudi na območje Gorenjske smo šli v TNP in vedno je bila ta tema, tudi okrog medvedov. Jaz sem seznanil, da imamo seveda stopnjevan družbeni konflikt zaradi povečevanja števila medvedov in da prosimo za več stvari. Ne čisto tako, kot ste zapisali v tem vašem gradivu. Bistvo tega pogovora je bilo, ali prevzemajo države v Evropi višek medvedov pri nas. In seveda, jaz sem se tudi odločil in pozval vse ministre za področje narave, da jih rade volje vsako leto 200 podarim v posamezne države, pa ni bilo odziva in seveda spomnil sem preveritev tega, ali so, bom rekel, lahko za to, pa niso bili.

Ta druga tema, ker je bila gospa Vida, je bilo pa to, da sem zahteval, da se povečajo sredstva s strani Evropske unije za boljšo prilagajanje in regulacijo medveda pri nas, prilagajanje. Predvsem govorim o tem, da bi dobili sredstva, ki bi pomagala predvsem na kmetijstvu in drugje z lažjimi sredstvi za zavarovanje, bom rekel, tega področja. In da po drugi strani pa seveda to, da tudi lažje obvladujeva, saj dejansko ima Lovska zveza, pa vsi ostali, kot tega dela kar veliko stvari in nekako sem ji nakazal, da bi bilo dobro, če še na tri nule evrov dobimo zraven. Gre za to, da mi imamo vendarle 40 procentov zavarovanih območij v Sloveniji, NOO, pardon, Natura in še kaj drugega in da je neke vrste dolg Evrope do Slovenije, če imamo, tu gre, če preskočim iz medveda na kmetijstvo, sicer ta prilagajanja kmetijstva bo zahtevno in če bomo sonaravno kmetovali, tudi sicer seveda pričakujemo večjo podporo Evrope in na ta način se z institucijami v Sloveniji pogovarjamo o tem, da bodo kar se da dobri pri tem delu. Zato je tudi ena taka študija ali kaj drugega, seveda potrebna. Jaz pričakujem, da bodo tako na fakultetah kot kje drugje, najprej študijske zadeve, v praksi pa predvsem ta del, kar jih imamo za urejati. In ona ve, da smo ena izmed štirih, petih držav, ki imamo največ teh medvedov in ona prihaja iz Švedske in malo razume tudi te konflikte in se zaveda, da je reševanje dolgoročno, pa tudi objektivno čim prej nujno. Tudi okrog tega konsenza, bom rekel, je bilo še potem nekaj besed narejenih in danih to o populaciji sami. Toliko o prvem tem, o stroki, bom še nekaj kasneje več rekel in moja pričakovanja. Mi smo poslali na sodišče, na Upravno sodišče prošnjo za pospešitev odločanja prav zaradi tega, ker so zadržali, ne dogodi se pogosto, da je zadržan. Neka izvedba, navadno se odloči in potem reče, ampak ta je pa zadržanost in mi imamo že novembra termine določene in ta isti strokovnjaki, ki ste jih prej omenili, so tudi tisti, ki bodo pojasnjevali, prepričevali in tako naprej in pričakujem, da bo seveda tudi v novembru, upam, čim prej narejeno, ampak tako kot ste rekli, počasi beži.

Druga tema so konflikti in škode, ki jih povzroča medved v naseljih in na kmetijskih površinah. Jaz sem dodal besedo v naseljih, poleg kmetijskih zemljišč iz večih razlogov gre seveda za to, da imamo jasno stališče in tu soglašam s tem, medved ne sodi v naselja kot osnovno stališče. Tu mislim, da smo si popolnoma na jasnem. Seveda okrog tega, da ob povečanem številu populacije, pa v primeru zadrževanja, odlaganja z rednim odvzemom, prihaja do več problemov. Prvo stvar, ki jo lahko postavim je, da moja statistika, ki ste jo dobili tukaj tu v gradivu je, da je število interventnih odločb za odstrel medveda upada. In tudi iz tega vidika bi človek lahko rekel, da se normalizira v nevarnih pogojih, je pa seveda dosti odvisno od različnih stvari, ki ste jih dali. Kot ste videli tudi v vašem gradivu, je podatek o škodi na kmetijstvu v tisti tabeli, ki ste jo dali, tudi kaže na manj škode kot v preteklih letih. Jaz sem večkrat s kmeti govoril, me opozarjajo, da niti ne prijavljajo manjših škod, ki so verjetno večje, kot statistično prikažejo, ker imajo stroške s tem prijavljanjem večje, kot pa seveda potem sredstva dobijo. Tako da statistika je itak povprečna zgodba, ki jo lahko da. Za naselje imamo seveda ključno stvar, da se ukvarjamo s preventivo. In za preventivo je ključno in to bomo tudi naprej tako lokalne skupnosti kot ostale, bom rekel, pripravljali. Zdaj(?), seveda, preventivni ukrepi so zlasti odganjanje medveda iz naselij, tako da na različne načine.

Ključno pa je to, kar je bilo tudi v vašem gradivu omenjeno, odstranitev virov privabljanja. To so predvsem kontejnerji, ki so prosti. Seveda zdaj moramo vedeti, da je tukaj dolžnost lokalnih skupnosti in ostalih, da seveda logično tam, kjer so naselja v bližini teh delov, pa lahko kar omenim ta tako imenovani lok na severu kočevskih gozdov, če tako rečem, se pravi, od Cerknice pa do ljubljanskega barja, pa vse do Iga in pa Škofljice in Grosuplja. Tisti del, ki seveda, bom rekel, v določenem času medved pet(?) odhaja. In jaz mislim, da bomo tukaj županom ne samo svetovali, tudi pomagali, da pristopijo resno k vedno pogostejšemu pa kar dokončni rešitvi, to, da bodo ti, da bodo ti kontejnerji taki, da jih medved ne more uporabiti za karkoli. Mislim, da se je tudi kultura odmetavanja hrane ali vabljenja za razne zadeve bolj ali manj umaknila, čeprav opažamo tudi nekaj primerov, še vedno, da se zavestno v določenih delih naselij ali pa v določenih krajih kdo tudi praktično privablja s hranjenjem, ki je, bom rekel, na koncu se lahko izkaže kot konflikt večjega dela.

To dosledno ravnanje z odpadki imamo, mi smo imeli zdaj že z Brezovico prvi sestanek tudi na tem koncu, sva razumela in smo se pogovorili o nadaljnjih ukrepih, tudi na tem, imeli smo že prej na Škofljici in na drugih bomo nadaljevali, v novembru pride na vrsto še tudi ostali, ki bodo želeli, tako da imamo z občinami kar stalen kontakt, da se to naredi. Ugotovili smo, da tista metoda, mehka, nam pa ni šla od rok in je zaradi majhnosti Slovenije ni, ne daje rezultatov, ne more pričakovati in se je ne bomo šli. Namreč, v strategijah Evrope in tako naprej piše tudi možnost preselitve posameznih osebkov. Glede na majhnost Slovenije, tudi če ga iz Iga preseliš nazaj v Kočevje, lahko se vrne tudi nazaj. Skratka, ni učinkovita in mislimo, da na tem področju ni. Seveda posledično kaj ravnati, je pa tako imenovano interventno ukrepanje. Jaz na tem delu mislim, da je to interventno ukrepanje vendarle kar potreben kot sistemski ukrep, ki sicer ne nadomešča, tako kot ste ugotovili, rednega odstrela, je pa seveda v vsakem primeru nujno ga, nujno ga, bom rekel, dobro imeti opravljenega in tudi bom rekel, izvedenega. Ta interventni ukrep je bil v stroki, pa tudi drugje, do potankosti, bom rekel zdaj, urejen. Je pa pomembno to, da spoštovani poslanci, v novembru kot mi je najavljeno, prihaja tudi ta novela Zakona o naravi, ohranjanju narave v parlament. Mi imamo tam nekaj določil, ki tudi daje pravno in siceršnjo večjo varnost in organiziranost tega interventnega odstrela na več koncih. Seveda, ker interventni odstrel pomeni odstrel izven lovnega področja, to pomeni v naselju, kjer pa je seveda tveganost tega bistveno večja. Mi s tem zakonom dajemo pravico lovcem, da nosijo orožje in uporabljajo orožje tudi v naselju, kar je, seveda morali zakonsko biti zelo jasno narejeno, ker drugače tega ni možno, in dajemo obvezno delo tudi zaščite s strani policije. To ni zdaj dvoma. Mi imamo preizkušen sistem, ta preko številke 112, ki funkcionira in moram tukaj povedati, da sta se tako Zavod za gozdove, najprej bom rekel, Lovska zveza Slovenije, pa Zavod za gozdove in policijo smo se uskladili in imamo že nek usklajen del in to intervencijo samo še izboljšujemo.

Kaj smo dorekli, da bo vsem jasno? Odvzem, lahko rečem tudi odstrel, vodi starešina, ki upravlja s posameznim tem opravljenim loviščem. Zakaj, ker domači lovec to najbolj pozna. Kolega, predsednik Lovske zveze tudi koordinira, bom rekel to redno delo in je eden izmed tistih vrst, ki seveda tudi naprej dela. Kadar pa lokalni lovci ne morejo obvladati svojega dela. bomo pa tudi zaostrili vprašanje, da če ne morejo v enem dnevu odpraviti svoje zadeve, se vključi, govorim, v zelo kratkem času, v enem dnevu ali kaj podobnega, se vključi ekipa skupine lovcev iz Zavoda za gozdove, ki ima to nalogo, da interventno pomaga, kadar je to potrebno narediti. Upam, da vsi razumete, da je ta kombinacija najboljša. Poznavalec nekega terena in če lahko sami odstrelijo, je to, če ne, pa bi bil to. Zakaj je pa policija pomembna? Kot sem rekel, v naselju same mora tudi zavarovati ljudi, da omogočimo ta odstrel. Mi smo imeli primere tudi na Rakitni ali kje drugje, kjer so sočasno, ko bi moral biti odstrel, tudi ostali funkcionirali in je prišlo malo do neljubega dogodka, zato moramo to regulacijo imeti kar narejeno, drugače je seveda tudi nevarnost samo se še poveča. Mi imamo stalno osebo, ki je 24 ur na razpolago in tako imenovane hitre odločbe prihajajo, bom rekel, v tem, dan, in je pri nas odziv v minutah, ne v urah, nekaj drugačnega. Skratka, ta intervencija je samo še stopnjevana na več. Mi bomo imeli tudi posebno vajo za Ljubljano, mesto Ljubljana, ki pa je malo specifična, ker ni samo pod eno lovsko družino, pri več, zaradi tega, da bomo tudi to prakso, sicer upam, da ne bo prišlo do tega, ampak vseeno bili bolj pripravljeni.

Kar se tiče kmetijskih površin, seveda je, sodi v te preventivne zadeve, ki jih želimo samo spodbujevati skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, je, da so, na nek način, pospešuje donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visoko elektro mrež in ograj, ker je seveda strošek velik in mislim, da je ta preventivni ukrep še kako potreben. Seveda, tukaj so tudi pastirski psi in pa tudi subvencioniranje, subvencionira se delo za varovanje čred pred medvedom in pa izobraževanje lastnikov za učinkovitejšo zaščito domačih živali, čebelnjakov na tem koncu. Na drugem delu pa ravno tako ta kurativni ukrep pa je tudi interventno ukrepanje. Zdaj, če sem prej rekel, medved ne sodi v naselje in seveda medved, ki vdira v naselje, je takoj potencialen in seveda ta odstrel je. Tukaj je pa tudi odgovor, interventno ukrepanje, ne bomo čakali na več pokolov in ne vem kaj še vse, kar se je tudi v preteklosti delalo, ampak seveda, če vidimo, da se taka zadeva, še posebej v takem delu mora zelo hitro odpraviti na tem delu.

Od preventivnih ukrepov je seveda bomo tudi redno obveščali še naprej, da so obiskovalci gozda pripravljeni in da ravnajo v skladu s priporočili in da ne vznemirjajo in ne hodijo tvegati, bom rekel, posamezne stvari, ampak da se tudi odzovejo na način, kakor se jih predlaga, da bi se konfliktov dali, če bi upoštevali vse preventivne ukrepe in do tega potem se zmanjša možnost tveganja, seveda tveganje pa je tudi, če je en sam medved v gozdu in ne pri 800 zadevah in zato pravim, da je ukrepanje vseh tistih, ki so zadolženi pri sebi, bi rekel, to odpraviti. Glede /nerazumljivo/ pogled in doprinos nevladnih organizacij, če lahko še to temo. Jaz mislim, da ne gre samo za to, da ene poslušati, druge ne poslušati, oboje moramo seveda poslušati. In gre za to, da mi smo zadovoljni z vsem sedanjim strokovnim delom, kot sem že prej omenil, tako fakultete kot ostalih, ki delate, bom rekel na tem delu, bomo tudi pomagali razložiti, kot sem že rekel, da stvari. Je pa očitno postala medved pomembna družbena tema. Zato bomo iskali naprej, da se ta strokovni pogled interdisciplinarno razširi tudi z drugimi, bodisi biotehničnimi in drugimi stvarmi. Poleg strokovnjakov za lovstvo, kar mislim, da se že kar dosti pospešuje ali pa že tu uveljavlja in tudi, če hočete, iz družboslovnih smeri, zaradi tega, da bo od obveščanja vsega. Skratka, naš cilj je /nerazumljivo/ strokoven pogled samo še razširiti in seveda se potruditi za to, da bo marsikaj, bom rekel, bolje.

Tudi pripravlja se nova še, bom rekel, ena pomembna stvar, to kar ste tudi nastavili, mi pripravljamo. Poleg tega, da smo že naredili strategijo za volka pa za risa in tako naprej, za medveda imamo pa že malo starejšo in zato jo moramo seveda posodobiti. Pristopili smo k pripravi nove strategije. Tudi nastaja v okviru projekta LIFE DINALP BEAR, dopolnjen pa je tudi javno razpravo in usklajevanje. Jaz upam, da bomo to gradivo pripravili v tem času, razprave bomo začeli verjetno kmalu po novem letu. Malo je neugoden ta volilni čas, ampak mislim, da se bo nekatere stvari dalo že dati, verjetno pa tudi po tem obdobju bo ta strokovna in druge zadeve, bom rekel, lahko bile pripravljene.

Kar se zaključkov tiče, vidim, imam pa zdaj nekako naslednje pojasnilo. Mi imamo, ko govorite za okrog aktualnega dovoljenja, zdaj to pravno situacijo in kot poznaš, mi ne smemo izdati druge odločbe, tako da iz tega prvi sklep mi ne moremo realizirati za dodatno dovoljenje. Mi bomo pospeševali in prosili, da se na upravno zadevo čim prej zaključi, gremo v realizacijo in prihodnje leto naredimo novo analizo stanja. In verjetno pa je potem pričakovati nov odstrel, bom rekel tudi tega, glede na situacijo kakršna bo dana.

Glede prakse okrog nevladnih organizacij je naša, bom rekel, podatek, da je vpliv nevladnih ali pa aktivnost tako kot v prejšnjih letih je taka kot je tam, ni kaj drugače. In je prav, da se tudi slišijo in imajo tudi to zakonsko pravico, ki jo izkoriščajo, bom rekel, v tem delu in je tudi prav, da se sliši, bom rekel, posamezne stvari. Zato tudi okrog tega je težko reči, ali bi bilo to najbolj primerno, da ne bi kdo razumel kako drugače. Čeprav ste na nek način dali vedeti, da se jih ne odrine, pa istočasno, kot sem razumel tudi da.

Glede upravljanja z medvedom pa transparentno na ta način je pa ravno to dejstvo, da v upravnem postopku in tudi teh drugih je ta transparentnost že zagotovljena. In po tej plati je del, bom rekel, tega dela, tako da rečem, da sta lahko točka dve in tri na nek način povezani in se in se oblikujeta.

Jaz vam bi dal za razmislek morda obema odboroma naslednje. Da ste se morda seznanili tudi s tem, da Ministrstvo za naravne vire in prostor sedanjih aktivnosti na tem področju zavarovane vrste upravljanja imamo, da jo aktivno izvajamo. Drugo, da na področju zavarovane vrste rjavega medveda delujejo transparentno na podlagi tudi tega, kar bomo slišali danes in skrbno za varstvo vrste in varnost lokalnega prebivalstva, ker soglašam, da je to seveda ključna, bom rekel, zadeva med tem.

Dalje, da ste se seznanili tudi z aktivnostjo in delovanje obstoječega interventnega ukrepanja in izboljšanja sistema interventnega ukrepa, ki ga imamo v Zvonu. Zato tudi ta poziv, da smo tukaj enotni, da pridemo do tega, da bodo lahko bolj varno in dovolj jasno, bom rekel, tudi na zakonski podlagi delovali. In če imamo to novembra sprejeto in tudi decembra lahko že seveda tudi operativno upravljanje.

Ravno tako, da ste se seznanili tudi s tožbo pred Upravnim sodiščem in dejstvom, da je Upravno sodišče je odločbo za odstrel dalo tega 8. 7. 25 in imamo novembra razprave o tem. In da bomo še naprej vztrajali, da bi čim prej bilo razsojeno kakorkoli, bom rekel, čim prej, zaradi tega, da imamo potem prosto. Nadaljnjo pot za kakršnokoli ukrepanje v skladu z razsodbo kakršna pač bo. In ravno tako, da ste nas seznanili, da se je pripravljalo nov predlog strategije upravljanja z rjavim medvedom za sprejem, bom rekel, na Vladi in verjetno bosta oba odbora želela, da je tudi predstavimo, bom rekel, v tem delu. Računate pa, da je ravno ta priprava strategije tisto mesto, kjer bi tudi različne poglede, pa izboljšanja za naprej dali.

Še enkrat hvala za pobudo za tako točko in predlagam, da se tudi občasno naprej dobivamo tudi na teme sploh upravljanja z velikimi zvermi ker tudi s kolegi iz zbornice, sindikata kmetijstva in tako naprej, sprejemamo na znanje in tudi ukrepamo na način, da je tudi ta interventni odstrel tekoč, tudi za ta del. Jaz si pa v eni šali, ko slišim kolege iz kmetijstva, pa tudi iz zbornic, da imamo velik problem s šakalom in še kom drugim. V šali sem rekel, jaz bi dal nekaj, kar ne smem sicer dati v dvorano , na nek način bi si želel, da vsak lovec, preden ima pravico, da strela medveda, ne odstreli deset šakalov, pa bi morda prišli do malo hitrejše, hitrejšega, bom rekel, rezultata tudi tam, kjer je bolj, bolj za pragmatični del tega. Hvala lepa.