Ja, hvala za besedo. Tudi hvala za pojasnila državnega sekretarja, ki je bilo kar konstruktivno.

Seveda naša priporočila niso v smislu kakršnegakoli nasprotovanja, ampak dejansko torej skupnega cilja k boljši, učinkovitejši zakonodaji, ki bo torej omogočila torej prav to učinkovitejše prostorsko načrtovanje in graditev objektov kot skupno. Jaz bi se samo osredotočil v tem smislu na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je znotraj tega navedla, da recimo pri priporočilih glede manjših sprememb prostorskih aktov tu je navedeno, da je, poleg tega je v 134. do 140. člena ZUreP-3 urejena lokacijska preveritev, s katero se dopustijo manjše spremembe izvedbene regulacije prostora v individualnih primerih. To pomeni, da je za manjše spremembe prostorskih aktov v ZUreP-3 že uveden poenostavljen in skrajšan postopek. To ne drži. Kajti lokacijska preveritev, lahko torej spremeniš določeno regulacijo oziroma preneseš območje stavbnega zemljišča samo na območje razpršene gradnje in ne v drugih območjih, torej na drugih območjih to ni omogočeno. Je pa z lokacijsko preveritvijo torej samo možno dobiti torej odločbo, da lahko gradiš objekt, ki je v nasprotju z določili občinskega prostorskega načrta. Torej, dejansko ne gre za nek zelo poenostavljen in skrajšan postopek. Res je, da gre, ampak zgolj v primerih tako imenovane razpršene gradnje, znotraj ureditvenih območij naselij ali pa na robu ureditvenih območij naselij pa s takim postopkom tega ne moreš urediti, lahko pa torej znotraj razpršene gradnje do 600 kvadratov oziroma 20 odstotkov stavbnega zemljišča to z lokacijsko preveritvijo preneseš. In pa glede ugotovitve Zakonodajno-pravne službe, ki je navedlo naslednje glede torej mnenj oziroma preverjanja ustavnosti s prostorskim aktom: stališče mnenjedajalca pa mora biti odprto na posamezne določbe predpisa in utemeljeno. Torej glede tega. Citiram: predstavljena sprememba ureditve glede dajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v GZ-1 kaže na to, da je ta šla v smer večje obligatornosti njihovih mnenj, kar pomeni, da je po veljavni ureditvi občina in ne upravna enota tista, ki tolmači status objekta s prostorskim aktom. Res je, to je namen, vendar moram pojasniti, da pa je praksa nekoliko drugačna, kajti upravne enote se pri izdaji gradbenih dovoljenj sklicujejo na 43. člen, kjer je navedeno, da mora biti vsako mnenje ustrezno pojasnjeno in obrazloženo. In v tem smislu si je upravna enota našla luknjo, zakonsko luknjo, ker potem uradnik, ki izdaja gradbena dovoljenja, meni, da akt, da gradnja oziroma predvidena gradnja ni skladna s prostorskim aktom in ne sledi mnenju občine s pojasnilom, da je mnenje občine neustrezno pojasnjeno ali premalo pojasnjeno. In seveda zaplete postopek in občina potem bodisi dodatno pojasnjuje, v večjih, velikokrat, v skoraj vseh primerih pa mora torej projektant tudi potem iti v spremembo projektne dokumentacije tako, da sledi torej zahtevi upravnega organa in projektu sledi tako kot zahteva torej uradnik na upravni enoti. Zdaj tudi, tudi tu, kar je bilo v praksi, tudi sam, ker sem na tem področju delal, je upravna enota, vsaj določeni uradniki glede vsebine projektne dokumentacije, kako je opisana skladno s prostorskim aktom, različna. Zdaj spomnim se primera recimo v Ljubljani na eni izmed ljubljanskih upravnih enot, ko so še bile posamezne enote, so na primer pri OPN Ljubljana zahtevali v projektni dokumentaciji, da mora biti vpisana skladno z vsakim členom OPN Ljubljana, torej z vsemi 160 ali koliko členi ima OPN Ljubljana. Kar je nelogično, saj nekateri členi vemo, da imajo OPN noter, ne vem, predhodna določila, vse drugo, samo nekaj, kar ni povezano s samo gradnjo. In ko smo torej spraševali projektanti uradnika, zakaj pač to oziroma kako naj potem to skladnost opišemo, potem je rekel, pol pa pač potem / nerazumljivo/ napišite, da predpis ni relevanten za to gradnjo. Ampak si zdaj predstavljate, da morate skladnost celotnega odloka napisati vseh skladno s 160 členi, kjer govori o vsem drugem, samo o gradnji ne nekateri členi, to pojasnjevati pri gradnji ene stanovanjske hiše ali pa posegu zgolj na eno stanovanjsko hišo. Torej tudi tu uradniki nimajo enotnih meril in lahko tudi tu potem najdejo luknjo v smislu, da skladnost prostorskega akta v projektni dokumentaciji ni ustrezno opisana.

Zdaj, kar se tiče te legalizacije, tudi tu pač zakonodajno pravna služba ugotavlja, citiram: postopek legalizacije objekta se namreč ne more začeti in zaključiti po zakonu, ampak se začne na podlagi zahteve investitorja za izdajo odločbe o legalizaciji, upravni organ pa odloči v vsakem posameznem primeru po pregledu prilog zahteve in po izvedenem ugotovitvenem postopku. Seveda nekako se tudi na tem mestu strinjam, če pač daš vlogo, vendar mi imamo trenutno zelo zapleten postopek. In torej naš predlog je, da se določi neko obdobje, v katerem bomo, se omogoči legalizacijo vseh objektov, vendar tudi bi to priporočilo bilo takšno, da pa kasneje teh legalizacij, legalizacij ni in vsa gradnja, ki se bi torej izvajala po tem datumu, torej ga ne moreš legalizirati, ampak ali objekt rušiš ali pa pridobiš gradbeno dovoljenje po postopku, ki velja za novogradnjo, kot je bilo tudi v času zakona o graditvi objektov. Vendar tu je potem jasno, da mora biti objekt tudi usklajen s prostorskim aktom, kajti za ta objekt potem moraš pridobiti tudi uporabno dovoljenje.

Zdaj, državni sekretar je tudi navajal sodelovanje ZABS, IZS in tako naprej. Seveda tudi jaz se s tem strinjam, vendar v praksi imamo težave, da IZS in ZABS nista usklajena pri svojih stališčih. To se je videlo predvsem glede tega, ko je bilo v zakonu predpisano, kdo je odgovorni vodja projekta. In čeprav pri odgovorni vodji projekta zdaj zase trdijo, seveda, če je za stavbe, da mora biti to arhitekt, inženirci so govorili v tem smislu, da tudi gradbeni inženir je toliko vešč in ima toliko znanja, da lahko recimo je vsaj odgovorni vodja projekta vsaj pri enih enostanovanjskih, dvostanovanjskih ali pa drugih objektih. Seveda pa še bolj to, ker odgovorni vodja projekta je odgovoren zgolj za med, torej usklajenost posameznih načrtov v samem projektu, ne pa za vsebino posameznega načrta, kajti za vsebino posameznega načrta je odgovorni, odgovorni projektant. Seveda tako odgovorni vodja projekta ni odgovoren za to, kaj je projektiral, ne vem, projektant elektroinštalacij, ni odgovoren na vsebino načrta strojnih inštalacij, kajti za to je odgovoren bodisi torej inženir elektro ali pa strojne stroke, tudi ne za gradbeno, torej za statiko in tako dalje. Zato tudi tu je bila vsaj IZS, inženirci so bili mnenja, da tudi oni imajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko bili tudi, tako kot je bilo že v praksi prej, tudi oni odgovorni vodja projekta. Vemo, da je bilo celo en čas zelo sporno, ko so gradbeniki celo nekako grozili z izstopom iz IZS. Zdaj, tu se sicer v mnenju Vlade je navedeno, da nekateri predlogi so v skladu s stališči Vlade. Seveda, saj dejansko mi smo pri teh priporočilih sledili temu, kar je bilo tudi govora pri temu, kar je bilo pri sami spremembi zakonodaje v mesecu septembru. Zdaj govorite, da nekatere aktivnosti že potekajo in da so realizirana. Zdaj bomo videli, kako je s to realizacijo. Kajti zakonodaja, ki je bila sprejeta septembra, je začela veljati pred desetimi dnevi in še ne velja. Zdaj, jaz upam, da res bo, kajti sam sem mnenja, da sama zakonodaja, ki je bila tudi v preteklosti sprejeta, ni bila slaba, ampak problem je bilo v sistemu, kajti vsi ostali, ki v tem celotnem sistemu sodelujejo, niso sledili namenu ali pa samemu cilju zakonodaje. Zdaj tu sicer tudi menite, da bi bilo potrebno v prihodnje prenesti torej dovoljenja na občine; to se strinjajo tudi predstavniki lokalne skupnosti. Mogoče bi bilo tako prav, vendar tu je potem vprašanje kadrovskih kako bodo občine to kadrovsko reševale. Seveda pa dejansko, torej predstavniki župani tako tudi to, to določbo nekako pozdravljajo, tudi sami so mnenja, da bi mogoče najbolje bilo v tem smislu. Sicer zdaj jaz iz svojih izkušenj, to bo čisto moje subjektivno mnenje, je, da tudi sedaj nič ni narobe, vendar bi moral upravni organ samo torej preveriti pri sami vlogi torej mnenja preveriti. Aha, projektna dokumentacija je, mnenja so, pravica gradnje je in izdati gradbeno dovoljenje, torej plačan komunalni prispevek in tako naprej in izdati gradbeno dovoljenje, torej se ne vtikovati v samo vsebino projekta ali je ustrezna ali ne, ker za to je odgovoren projektant, ne se vtikovati ali je neko mnenje ustrezno ali ne, kajti za to so odgovorni posamezni mnenjedajalci. In tudi, če je mnenje, tudi v mnenju, če je bilo navedeno zgolj to, da je projektna rešitev ustrezna, je to vsekakor dovolj, kajti vse je prikazano torej v projektni dokumentaciji. Seveda sodelovanje nosilcev urejanja prostora je potrebno. Zdaj, mene zelo nekako žalosti, da se tu pojavljajo težave tudi v praksi. Sam sem konec lanskega leta bil na enem sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, kjer smo reševali, torej občine, ki izhajam, ki že deseto leto oziroma enajsto leto spreminja prostorski načrt. In je bilo govora glede direkcije republike za vode, je potrdila rešitve protipoplavne študije, vendar se ministrstvo za kmetijstvo z rešitvijo ni strinjalo. Čeprav je bila rešitev v smislu samo v tem, da se zgolj ena poljska pot, ki torej poteka po polju, zviša za 8 centimetrov in tako predstavlja torej nasutje, ki bi preprečevalo torej dodatno poplavljanje naprej proti kmetijskih zemljiščih, vendar takrat je predstavnik Ministrstva za kmetijstvo dejal, meni je ljubše, če je več hektarjev kmetijskih površin poplavljeno z vodo zgolj 1 centimeter več kot na zmanjšam območju 30 centimetrov več vode. Zelo zanimivo. Ampak ta skladnost oziroma ta zahteva ni bila utemeljena s kakršnimikoli strokovnimi ali kakršnimikoli drugimi utemeljitvami, raziskavami, karkoli in dejansko je, potem mora, je moral potem izdelovalec protipoplavne študije iti na novo, torej na novo najti, iskati rešitve, seveda potem pridobiti tudi za te rešitve mora pridobiti novo mnenje Direkcije za vode in seveda potem spet optimistično zreti v to, da bo pa ministrstvo za kmetijstvo to potem dalo žegen in to uskladilo. Torej to se v državi ne bi smelo dogajati, zato tudi mi v tej priporočili dajemo, da morajo biti dejansko zahteve, da so posamezni varovanih območjih enotne po celotni Sloveniji oziroma že pripravljene. Tako, da dejansko smernic sploh ne bi bilo potrebno, da bi se smernice torej v tem prostorskem / nerazumljivo/ sistemu bile navedene in bi potem nosilci urejanja prostora, torej izdelovalci in pa projektanti te smernice in projektne pogoje črpali iz te baze, ki bi bila v prostorskem / nerazumljivo/ sistemu, ne pa da potem za vsako posamezno področje potem iščemo nova, nove smernice, mnenja, potem znova usklajujemo med posameznimi ministrstvi in tako naprej, kar seveda podaljšuje, podaljšuje postopke.

Zdaj, kar se pa seveda to, kar sem pa že povedal pri legalizaciji, tiče, pa seveda mi stremimo k temu, da se vzpostavi učinkovito sistem, ki bi preprečeval torej nadaljnje nelegalne gradnje. Vendar žal, če bomo imeli tako dolge postopke, seveda bodo legalizacije bile, zato ker pač ljudje ne čakajo tako dolgo. Žal imamo tudi okrnjeno in pa, pa ne bom rekel neučinkovito inšpekcijsko službo, kajti inšpekcijske službe je premalo, da bi lahko ugotavljali vse nelegalne gradnje. In zato pač nekdo, ki gradi objekt, potem pač je nekako v tem smislu, da se inšpekcija me tako ne bo dobila, ker preden bo prišla do mene, bo dejansko že kar mnogo let poteklo in potem na nek način lahko legaliziral. Ali pa seveda se poslužujejo drugih, vseh pravnih in drugih inštitucij in potem to zavlačujejo postopke ter na koncu legalizirajo. Tako da mogoče bi v tem smislu lahko tudi sledili sedaj v sosednji Republiki Hrvaški, ki je postala določena merila in ni vsaj pri tej rušitvi, kot smo mi rekli, v roku šestih mesecev, tule ni nobenih odpustkov, ampak določena območja, kjer legalizacija ni možna, se objekti porušijo kljub nasprotovanju kot je na sosednjem Hrvaškem.

Tako da seveda se sistem naših priporočil temelji temu, da bi res bili postopki hitrejši, učinkovitejši, predvsem pa, da bi to veljalo kar neko obdobje, da se potem zakonodaja vsako leto ne spreminja. Kajti potem znova, ko pride neka nova zakonodaja, se morajo vsi privajati, nevešči še potem mogoče sploh ne vedo, da je vmes prišlo do spremembe in tako dalje. Tudi glede gradnje enostavnih objektov mi smo za to, da bi se torej nezahtevni enostavni objekti združili v zgolj eno skupino, damo določena merila in potem bi nekdo lažje zgradil neko garažo ali pa nadstrešnico. Ne tako kot sedaj, ko sicer govorimo, saj to je enostavno, imaš obrazec, izpolniš, vendar vsakdo, ki se tega loti, potem vsaj pri nezahtevnih objektih ve, da mora potem pridobiti še določena mnenja glede stalnosti, glede gradnje na varovanih in drugih območjih. In seveda se potem posamezni investitor, ki zgolj misli, da lahko na eni, na enem listu papirja nariše, kaj hoče zgraditi, ugotovi, da tako ni enostavno. In zato je treba te postopke tudi pri teh gradnjah vsekakor poenostaviti.