Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni.

Na začetku bi rad posebej poudaril, pa to mislim zelo resno, da je tudi današnja razprava pravzaprav en dober korak k še boljšemu sistemu urejanja prostora in graditve objektov. To sem popolnoma prepričan. Namreč, in Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov pravzaprav urejata neko dejavnost, ki je bila žal takšna kot je bila v naši državi. In že na začetku dela na Ministrstvu za naravne vire in prostor in še posebej zaradi vodne ujme, zaradi katastrofalne poplave avgusta pred dvema letoma in pol smo se pač odločili, da je treba, smo ugotovili, da je treba urejati prostor, pa graditi drugače. To je prvič. In drugič, da je treba narediti tudi neke sistemske spremembe. Kako se pa to naredi? Prvič, z, naredili smo z novelo Zakona o urejanju prostora in z novelo Zakona o graditvi objektov. In tudi tako minister Jože Novak kot vsi ostali smo povedali zakaj novela - zato ker je v tem trenutku najpomembnejša in zaradi tega, ker ste jo poslanke in poslanci sprejeli, ker je objavljena v Uradnem listu, ker je uveljavljena in, če smem povedati, je 3. novembra že prva velika konferenca, ki je pravzaprav že popolnoma zasedena, za občine, za upravne enote, za projektante, za vse nosilce urejanja prostora zato, da povemo, kako se ta zakon uporablja, kaj je tisto, kar lahko, kar lahko povzroči, da bodo postopki potekali hitreje tako urejanja prostora kot graditve objektov. Se pravi, prvič, zakonodaja. Drugič, z lastnim zgledom. Začeli smo drugače delati državne prostorske načrte. In lahko povem, to je dejstvo, da so se postopki skrajšujejo, smo jih že skrajšali z drugačnim načinom dela. Na primer z državnim sekretarjem Rajhom sedimo vsak mesec na zelo kratkem sestanku, kjer poročajo o tem, kako se dela. Se pravi, da se da hitreje delati. In seveda ključna stvar je pa ta, ki smo tudi že velikokrat povedali, postopki so lahko hitrejši in tudi do določene mere enostavnejši, ko vsi deležniki opravimo svoje delo in prevzamemo odgovornost, se pravi, in ministrstvo, vsi ostali resorji. Tudi tukaj smo začeli, pa verjemite, da ni lahko na lastnem ministrstvu z vodo pa z naravo, z Direkcijo Republike Slovenije za vodo in z Zavodom za varstvo narave, ki tudi imajo roke, katere morajo upoštevati. Če pa jih ne, pa prosim povejte, te zadeve rešujemo. Toliko za začetek.

Se pravi, ko smo prebrali priporočila Vlade, ki jih je pripravila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, smo ugotovili, da dejansko ste identificirali težave, ki jih poznamo v praksi, dejansko je to res vseh 13 točk, ki jih je poslanec gospod Kos lepo povedal. In seveda tiste, za katere smo ocenili, da se lahko rešijo v kratkem, smo že implementirali v Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon. In kot sem že rekel, že pripravljamo tudi konkretne, konkretne, konkretne, konkretne dogodke, ki bodo povedali, na kakšen način bodo lahko, bomo lahko delali hitreje in do določene mere enostavneje. To je prvič, kar je stvar, kar bi želel povedati.

Glede tega kaj zdaj in kako naprej. Res je, da je tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak v predstavitvi povedal, da bi bilo potrebno na en način združiti prostorsko in gradbeno zakonodajo, kar tudi sami, sami predlagate, zaradi tega, ker je na ta način s povezavo postopkovno, vsebinsko, nomotehnično, terminološko bi bilo mogoče, to smo trdno prepričani, dejansko delati hitreje in enostavneje, seveda je pa to zahtevna naloga. Mi bomo pripravili do konca mandata, na kakšen način bi se tega lotili. Seveda je tudi ključna stvar ta, da poleg prostora in graditve je bistven postopek, ki je sedaj na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, govorimo o celoviti presoji vplivov na okolje in okoljskem poročilu in tudi tukaj zadeve rešujemo od primera do primera in jih bo potrebno sinhronizirati, da bosta ta dva postopka pravzaprav potekala vzporedno, ne pa zaporedno kot se prepogosto dogaja. In slednje v smislu združevanja izhaja tudi iz sodbe Ustavnega sodišča z maja letošnjega leta, ki je odločilo, da sta prostorsko načrtovanje in graditev objektov medsebojno neločljivo povezana. Zdaj, to je rekla zakonodajna veja oblasti, pa bo izvršna mogoče morala upoštevati, da je to povezano, ampak dejansko je to res.

Zdaj, kar bi želel posebej poudariti, da je bila reforma urejanja prostora v bistvu na en način začeta v 90. letih prejšnjega stoletja, kjer so bili neki popravki zakonodaje iz 80. let, ampak na teh popravkih smo bistveno hitreje, poudarjam, bistveno hitreje delali tako državne prostorske načrte kot tudi občinske. In potem je bilo kar nekaj sprememb zakonov tako urejanja prostora, tudi graditve. In dejstvo je to, dejstvo je to, da je bilo vedno obljubljeno, je bilo vedno obljubljeno, da bodo postopki hitrejši, enostavnejši, pa se to ni zgodilo. To se ni zgodilo med ostalim tudi zato, ker smo postali 1. maja 2004 polnopravni člani Evropske unije. Pa smo morali postati, to je bilo popolnoma jasno, to je bila referendumska odločitev, ampak s tem smo morali seveda prenesti v našo zakonodajo, in sam se tega zelo dobro spomnim, tudi zakonodajo s področja varstva okolja. Tukaj pa imamo določene probleme, ker marsikdo še zdaj ne razlikuje razliko med uredbo pa direktivo Evropske unije in smo tukaj preveč togi. In tudi to moramo začeti, če želimo in to moramo spremeniti, moramo spremeniti v bistvu pretogo prenašanje evropske zakonodaje.

Še ena stvar, ki je zelo pomembna in seveda so uradniki ali pa kolegi pa kolegice na ministrstvu, se zavedajo zahtevnosti tega. Mi moramo narediti vse podzakonske akte in jih bomo tudi naredili. To, kar ste povedali, gospod Kosi, dejansko prihaja do tega, da pač en nosilec urejanja prostora ali pa ena območna enota naredi v eni regiji tako, v drugi drugače. Mi moramo standardizirati in poenostaviti tako smernice kot tudi mnenja. In to bomo tudi naredili z v bistvu sprejetjem vseh osmih podzakonskih aktov, drugače ne gre. Ta moment, ki smo ga vzpostavili z uspešno sprejeto zakonodajo gradbeno pa prostorsko, moramo nadaljevati. In nekje okoli novega leta bodo dejansko, kot je povedal že minister, sprejetih vseh osem podzakonskih aktov.

Zdaj, če gremo, če gremo malo bolj v detajle, pa seveda smo na voljo za kakršnakoli vprašanja, glede vzpostavitve sodelovanja projektantov in prostorskih načrtovalcev pri velikih javnih in zasebnih investitorjih, to je bistveno, veste. Jaz sam sem delal, pa še zdaj delam prostorsko načrtovanje praktično celo delovno dobo. In če pride investitor brez projektanta na sestanek, je zamudil pol leta, če pride brez izdelovalcev okoljskega poročila župan, župan, zamudila sva pol leta. Ne moremo delati namesto občin. Lahko pa pomagamo, pa napišemo, kako bi se delalo hitreje in to tudi delamo. Se pravi, tukaj je zelo pomembna vloga obeh dveh poklicnih zbornic, zbornice za arhitekturo in prostor ter inženirske zbornice in tudi ti dve zbornici sta povabljeni, prvič, na ta velik dogodek, ki bo 3. novembra. In seveda bomo imeli tudi z njimi poseben sestanek. Ker niso vsi odgovorni projektanti enako vestni, ker ne upoštevajo vsi člena zakona, ki pravi, da projekt mora biti usklajen s prostorskim izvedbenim aktom. In potem pride nekdo na sestanek, pa pravi, a to res moram narediti, ja, res moraš narediti.

Seveda aktivacija stavbnih zemljišč, to je zelo zahtevna stvar v smislu aktivizacije stavbne zemljiške politike. In tukaj je ena stvar zelo pomembna, kar ste tudi omenili na začetku, je v bistvu uskladitev prostorskih planov z dejansko s katastrom, to je ta tehnična posodobitev, ki jo sofinanciramo za vse občine v Republiki Sloveniji. In ko bomo imeli v bistvu kataster, se pravi, ko bomo imeli zemljiško knjigo, kataster in prostorske plane izvedbene, ki morajo biti narejeni na parcelo natančno za kompletnih 212 občin, potem bomo en velik korak naprej naredili. Zdaj, kar se tiče ciljno in problemsko orientirano hitrejše dopolnjevanje izdelave prostorskih načrtov, projektne dokumentacije, to pomeni eno odlično sodelovanje tako prostorcev kot tudi projektantov. Moram pa povedati, da se je to že v interventni zakonodaji takoj po katastrofalni poplavi pokazalo. In tukaj je dobra praksa. Prvi so bili v Slovenj Gradcu, to smo že velikokrat poudarili, ker so v petih mesecih so naredili in lokacijsko preveritev in tudi pridobili gradbeno dovoljenje za eno, za eno, in to že lansko leto in to že lansko leto, za enega od tistih poplavljencev zdaj sodelujemo pri tem tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki nas je seznanila z določenimi problemi, ko so zelo dobri slovenski proizvajalci montažnih hiš, lesenih hiš, so pravzaprav zaznali probleme pri gradbenih dovoljenjih. Ugotovili smo, da nekje dobijo gradbeno dovoljenje hitreje, drugje pa ne. To pomeni, da je tukaj treba pomagati tistim občinam pa upravnim enotam, ki so tukaj slabše, ki ne delajo dovolj dobro. Kar pomeni, da poleg obeh dveh zbornic strokovnih, IZS pa ZABS, sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico.

Zdaj pa še enkrat, no, pa s tem bi pa tudi zaključil, ključno je, a veste, po zakonodaji pa konec koncev po Ustavi so za urejanje prostora pristojne občine. Vsi vemo, da 200 in ducat občin ima s tem določene probleme. Možne so skupne občinske uprave, ki nekje v Sloveniji delujejo, drugje ne delujejo, ampak tukaj moramo najti vsi skupaj sistemsko rešitev, kako bodo občine lahko delale, lahko delale bolje. Je pa težko imeti 212 urbanističnih ekip za 212 občin, to vemo vsi. Drugo je, ki je zelo pomembno, začenjamo, sofinanciramo regionalne prostorske plane. To se je lepo videlo na primer v Savinjski dolini. Ne moremo delati za vsako občino hidrološko-hidravličnih študij, to je treba narediti za kompletno zalivno območje. V letošnjem letu bomo že javno razgrnili državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, kar je tudi dokaz, da se da hitreje, ampak s tem, da se pomaga 212 občinam, pa s tem, da začenjamo s strateškim prostorskim načrtovanjem za 12 razvojnih oziroma statističnih regij, je v bistvu že en velik korak naprej. tudi k ciljem, ki ste jih vi pravilno, pravilno zaznali. Inšpekcija, tudi inšpekcija, tudi inšpekcija seveda z vsemi zadevami, pa z vsemi zadevami, ki jih še niso naredili, pa jih bodo morali narediti, čeprav en določen korak naprej je. Kar se tiče, še eno stvar bi zelo, ki ste jo poudarili, je ta digitalizacija. Dejansko bo s 1. januarjem vzpostavljen sistem e-graditve v celotni Sloveniji. Vsi pa vemo, da je tudi tam, ko je vzpostavljen, ga se vsi ne uporabljamo, kar pomeni, da ga bomo morali začeti uporabljati tako v občinah, tako v upravnih enotah, tako projektanti. In tudi, kar bo mogoče najlažje ali pa na en način najtežje doseči, tudi vsi resorji, vseh 22 resorjev, ki sodelujejo na področju urejanja prostora. To pomeni, da že imamo, imeli smo že par sestankov, na kakšen način bomo, smo že pozvali občine, da vsi tisti izvajalci IT storitev bodo morali biti kompatibilni s storitvijo, ki jo ima država in na ta način bomo dosegli tudi dosegli tudi v bistvu hitrejše in na določen način enostavnejše postopke. Zdaj, mi ocenjujemo, da ne glede na to, da se zelo strinjamo z analizo, z ugotovitvami in z diagnozo stanja, da ocenjujemo, da v tem trenutku ta sprejem priporočil ni potreben, je pa dobra osnova za nas vse, za prihodnost, za bližnjo prihodnost, dolgoročno za bližnjo prihodnost, pri čemer bomo morali vsi skupaj storiti vse, da bodo potem postopki, postopki hitrejši in do določene mere lažji. Zakaj govorim "do določene mere"? Zaradi tega, ker v enem obsegu bo treba upoštevati, upam, da drugače spremenjeno, dopolnjeno implementacijo evropske zakonodaje, govorimo o uredbah in direktivah.

Toliko, hvala lepa.