Hvala, spoštovani predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice.

Zdaj, kot vemo, je gradnja pomemben del družbe, saj z gradnjo zagotavljamo vse prostorske potrebe po bivanju, potem poslovne dejavnosti, gospodarske dejavnosti, po kulturi, sociali, nenazadnje tudi po varnosti in zagotavljamo tudi infrastrukturne potrebe. Žal se v Sloveniji še vedno soočamo s številnimi birokratskimi zapletenimi postopki tako na področju prostorskega načrtovanja kot na področju graditve. Seveda so kljub številnim poskusom, ki so bile skozi različne v tem obdobju, ki so bila narejena torej na podlagi / nerazumljivo/ sprejetja nove zakonodaje bodisi novelacije le-teh, s katerimi smo skušali nekako te ovire urediti, se pač dejansko še vedno soočamo s številnimi pozivi in ovirami.

Zato, če najprej nekoliko samo pojasnim glede urejanja prostora. Torej v Sloveniji se prostor ureja na podlagi Zakona o urejanju prostora. In sicer, poznamo torej na podlagi tega zakona torej prostorske akte, in sicer prostorsko-strateške akte in pa prostorske izvedbene akte, torej tako državni prostorski načrt, občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt. Poznamo pa tudi še potem odlok o urejenosti naselij in krajine ter tudi sklep o lokacijski preveritvi. Zdaj, ZUreP sam, kot je kratica tega zakona, določa razvoj stavbnih zemljišč, opremljanje stavbnih zemljišč, nenazadnje tudi varovanje zemljišč, določanje gradbenih parcel in njihov vpis v uradne evidence, preskrbo in pridobivanje zemljišč ter pravice za njih, potem finančna sredstva zemljiške politike, kot so komunalni prispevek, taksa na neizkoriščena stavbna zemljišča, prenovo in urejenost prostora, prostorsko informacijski sistem, s katerim spremljamo stanje prostorskega razvoja in informacij s področja urejanja prostora, ter inšpekcijski nadzor.

Na področju graditve torej imamo Gradbeni zakon, ki ureja, torej sistem graditve objektov ter druga vprašanja, ki so povezana z graditvijo objektov. Torej v skladu s tem zakonom. Poznamo torej posege, kot so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, kakor tudi dozidave oziroma prizidave objektov. Prav tako na podlagi tega zakona poznamo torej zahtevne objekte, manj zahtevne objekte ter nezahtevne in enostavne objekte. Prav tako tudi ta zakon določa pogoje za odstranitev objektov. Na, torej na podlagi tega zakona lahko prijavo pričetka gradnje, se lahko začne torej pri postavitvi začasnega skladiščnega objekta, lahko se izvaja gradnja enostavnega objekta, lahko se odstrani zahtevni ali manj zahtevni objekt, ki se ne dotika objekta na tuji parceli in je od nje oddaljen več kot 1 meter in se izvede rekonstrukcija za potrebe nujne oziroma za zmanjšanje, odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. Vse ostale posege torej, kot je gradnja, prizidava, nadzidava in tako naprej, se pa lahko izvaja na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja. Torej udeleženci pri graditvi objektov so najprej seveda investitor, tisti, ki želi graditi, potem je projektant, ki projektira in pripravi projektno dokumentacijo, potem izvajalec, ki gradnjo izvaja in nadzornik, ki gradnjo nadzira. Seveda so pa potem še zakon določa tudi inšpekcijske, inšpekcijske službe, ki potem s strani države nadzirajo pravilno gradnjo in izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev gradnje. No, po zakonu, torej Gradbenem zakonu, morajo objekti izpolnjevati bistvene in druge zahteve, torej kot so glede mehanske odpornosti, stabilnosti, varstva pred požarom, higienske, zdravstvene zaščite, zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, tudi varčevanja z energijo in ohranjanje toplote ter rabo obnovljivih virov energije, kakor tudi univerzalno graditev in uporaba objektov ter trajnostne rabe naravnih virov. Zakon določa tudi še pogoje glede pridobitve projektnih pogojev in mnenj, postopkovne določbe glede izdaje gradbenih dovoljenj, prijava pričetka gradnje, zakoličenje objekta, ureditev gradbišča tudi dopustna manjša nastopanja, ki se pojavijo v času gradnje. Potem tudi določa predpise glede pridobitve uporabnega dovoljenja, inšpekcijskega nadzora in seveda tudi legalizacije nelegalnih objektov.

Zdaj, na tem področju se seveda še vedno ubadamo s številnimi težavami, in sicer glede učinkovitega prostorskega načrtovanja. Zdaj s področja urejanja prostora še vedno imamo torej težavo, da številne občine po 18, nekatere občine po 18 letih še nimajo svojih prostorskih načrtov. Prav za ta namen je bil tudi konec lanskega leta sprejeta ta novelacija, s katerim smo podaljšali rok občinam, da lahko te prostorske načrte uredijo in je rok do naslednjih lokalnih volitev, torej do naslednjega novembra naslednjega leta. Prav tako se občine ubadajo še vedno z dolgotrajnimi postopki pri novelaciji svojih prostorskih načrtov, kajti ti postopki trajajo ne samo leto, dve, ampak tudi deset let in več. Seveda priprava in sprejetje prostorskih načrtov bi lahko bila izpeljana torej bistveno hitreje kot danes. Torej razumni rok, kar je tudi ministrstvo izvedlo, navedlo torej pri spremembi zakonodaje prejšnji mesec, ki smo jo imeli v tem zakonodajnem postopku, bi moral biti nekje največ dve leti za opravo prostorskega, prostorskega, občinskega prostorskega načrta in nekje največ pol leta za pripravo podrobnega občinskega načrta oziroma za pripravo. Žal so postopki priprave in sprejetja novih prostorskih aktov, kot sem že povedal, torej preveč dolgi in zakomplicirani. Seveda posledica vsega tega je, da zaradi tega, ker so državni nosilci urejanja prostora preobremenjeni s številnimi postopki priprave teh prostorskih načrtov, njihovo delovanje je posledično prepočasno in neodzivno in mnenja k prostorskim aktom se ne izdajajo v predpisanem roku. Prav tako državni nosilci urejanja prostora velikokrat podaljšujejo nasprotujoče si zahteve, zato so potrebne številne uskladitve in se tako postopki izdelave podaljšujejo. Na dolgotrajnost postopkov vplivajo tudi dolgotrajne študije in presoja vplivov na okolje, kadrovske težave na občinah in tudi na drugih inštitucijah, neustrezni kadrovski, neustrezni katastrski načrti, torej neusklajeni katastrski načrti in tako dalje tudi podaljšujejo tudi številne pripombe javnosti, ki potem tudi vplivajo na časovno komponento sprejetja prostorskih aktov.

No, in ko končno ima občina sprejet prostorski načrt, kar je podlaga, da se lahko začne graditi, se pa pojavijo naslednje težave na področju graditve. Predvsem postopek se nekako začne najprej s pridobitvijo informacij glede dopustnosti, nekatere pač dopustnosti predvidene gradnje. Torej investitor, v kolikor želi zgraditi nek objekt, lahko to informacijo pridobi bodisi na občini oziroma pri projektantu, ki pa lahko ta akt tolmači nekoliko drugače kot ga tolmačijo upravne enote pri izdaji gradbenih dovoljenj. Tako pride do zapletov v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, kajti šele takrat, ko je že izdelana projektna dokumentacija, ko so že pridobljena vsa pozitivna mnenja, ko je že časovna komponenta že potekla same izdelave projektne dokumentacije, se investitor potem sooči s to težavo in tako seveda vse skupaj dodatno zaplete sam postopek. Seveda se tudi v postopku pridobitve mnenj lahko pojavljajo različne dodatne zahteve po elaboratih, raziskavah, neenotnosti pri zahtevah posameznih inštitucij, neusklajenosti mnenj. To seveda povzroča številne spremembe in dopolnitve projektne dokumentacije, podaljšuje čas izdelave in povzroča dodatne stroške pri postopkih. Kot sem že povedal, ob izdaji gradbenih dovoljenj na upravnih enotah velikokrat prihaja do različnih tolmačenj prostorske stalnosti objektov s prostorskim aktom. Kljub temu, da je projektant strokovno opisal stalnost s prostorskim aktom in je občina izdala pozitivno mnenje, upravni organ tako seveda poda nasprotujoče si stališče, kar pomeni, da je potrebno zasnovo objekta spremeniti ali projekt uskladiti z zahtevami upravne enote. Žal je tudi praksa po posameznih upravnih enotah in pa tudi po posameznih uslužbencih znotraj upravne enote različna. Seveda, kot vse navedeno, podaljšuje čas izdelave, povzroča dodatne stroške in postavlja investitorja v negotovost. Seveda pa tudi prepogosto spreminjanje zakonodaje vpliva na to negotovost. No, in seveda se potem težave pojavljajo tudi kasneje, tudi pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, saj se velikokrat med gradnjo izvajajo določene spremembe, ki bodisi niso predhodno potrjene s strani projektanta oziroma tudi nadzornika, ali se torej spremembe izvedejo brez vednosti nadzornika ali brez soglasja projektanta in se potem pojavijo težave pri izdelavi projekta izvedenih del. Odgovornost za nastalo situacijo se potem prelaga na nadzornika in pa seveda na izvajalca, ki pa te odgovornosti ne priznavata.

Seveda potem, ko je objekt že dokončan, se pojavijo težave, da objekt ne pridobi uporabnega dovoljenja. Lahko se pa pojavijo tudi težave, ker določena odstopanja niso v skladu s tolerancami, ki so dopustne v gradbenem dovoljenju, in se to zaplete, seveda postopek. Žal imamo še vedno v Sloveniji težavo z legalizacijo objektov. Imamo številne nelegalne gradnje, ki jih pač ne moremo legalizirati, seveda zaradi dolgotrajnih postopkov urejanja prostora in pridobitve gradbenih dovoljenj. Torej se investitorji odločajo za gradnjo objekta brez ustreznih dovoljenj, kar je seveda posledica številnih nelegalnih gradenj. Ker imamo torej predpisane različne postopke legalizacije in številne nelegalne gradnje, ki pač niso v skladu s prostorskim aktom, se potem pojavljajo težave pri sami možnosti legalizacije.

Zdaj, mi smo že v prejšnjem mesecu, ko se je v tem Državnem zboru torej sprejemala novelacija Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, napovedali, da bomo pripravili predloge, s katerimi bi po našem mnenju poenostavili postopke, kajti mislili smo, vsaj po tem, ko je leta 2022 prišla nova oblast, kjer je predsednik Vlade napovedoval številne reforme, da bo do tega prišlo nekoliko bolj resno. Žal v treh letih in pol, razen torej te novelacije ZUreP in Gradbenega zakona v mesecu septembru, kjer je bilo samo nekaj manjših sprememb, do nekih boljših rešitev ni prišlo. Zato smo pripravili 13 priporočil. Zdaj, če jih naštejem:

Prva je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da pripravi en skupni zakon, ki bo združil prostorsko in gradbeno zakonodajo z namenom, da se postopki poenostavijo, da so postopki tudi bolj pregledni in učinkoviti.

Drugič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da v prostorskem inovacijskem sistemu vzpostavi enotno, javno dostopno bazo smernic in podatkov, iz katere bi se pri pripravi državnega prostorskega načrta ali občinskega prostorskega načrta neposredno črpali relevantni pogoji. Pripravijo se naj tudi enotna strokovna navodila, smernice in priročniki za pripravo prostorskih aktov in izvedbo postopkov. Znotraj prostorskega informacijskega sistema pa naj se določi še enotna digitalna vstopna točka za vse prostorske in gradbene postopke.

Prav tako Državni zbor Republike Slovenije, to je tretjič, poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi digitalizacijo celotnega postopka prostorskega načrtovanja in graditve z integracijo evidenc o varovanih območjih, katastra, prostorskih aktov, zemljiških evidenc in drugih digitalnih kartografskih slojev, kar pomeni, da je vse na enem mestu in da se to potem ne išče na vseh različnih drugih portalih ali mestih.

Četrtič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da se za manjše spremembe prostorskih aktov uvede poenostavljen in skrajšan postopek.

Petič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da v okviru spremembe prostorske zakonodaje lokalno skupnost aktivno vključi že v zgodnjih fazah priprave prostorskih aktov. V postopku javne razprave pa naj se vključi le zainteresirana javnost znotraj območja sprejemanja prostorskega akta. S tem želimo torej doseči, da se v sam postopek sprejemanja prostorskih aktov ne vključuje nezainteresirana javnost iz drugod in tako neupravičeno podaljšuje postopke. Šestič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da tolmačenje starosti objekta s prostorskim aktom prenese izključno v pristojnost občine, da investitor že pred začetkom gradnje pridobi zanesljivo informacijo o možnosti gradnje. Torej da se odpravi ta anomalija, ko upravna enota drugače tolmači prostorski akt, kajti odlok o občinskem prostorskem načrtu je, pač sprejme občina in tudi občina je tista, ki lahko uradno tolmači prostorski akt in bi torej tako tudi moralo veljati.

Sedmič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da jasno določi pravila gradnje na varovanih območjih z enotnimi kriteriji in pogoji. Torej da bi v celotni Sloveniji imeli enotne kriterije in pogoje za določena varovana območja in bi tako lahko bodisi investitorji bodisi projektanti, vsi ostali točno vedeli, kakšne pogoje je država na teh območjih ima postavljene.

Osmič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da poenostavi postopke za gradnjo eno- in dvostanovanjskih stavb, prizidav, nadzidav in rekonstrukcij s krajšimi roki in manj administrativnimi zahtevami. Torej, da se za te objekte omogoči nekoliko drugačne postopke kot seveda za vse ostale zahtevne in druge objekte, kajti le tako bi lažje reševali tudi stanovanjsko problematiko in tudi reševanje posegov pri obstoječih, kadar gre za poseg v že obstoječih stavbah.

Devetič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da poenostavi določila o dopustnih odstopanjih pri gradnji objektov glede na projektno dokumentacijo v okviru razumnih toleranc. Tu mislimo v tem smislu, da sedaj imamo dopustne tolerance nekje omejene z neko določeno dopustno mejo, kadar pa objekt nekoliko par centimetrov presega dopustno mejo, pa mora iti investitor torej v postopke spremembe gradbenih, gradbenega dovoljenja, tudi nekatere druge usklajenosti se zaradi teh nerazumnih toleranc lahko kasneje zapletajo. Zato menimo, da bi morala biti ta odstopanja nekako drugače navedena in v kolikor ta odstopanja res bistveno ne vplivajo na samo gradbeno dovoljenje, da lahko torej pridobi objekt uporabno dovoljenje brez spremembe gradbenih dovoljenj.

Desetič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da določi časovno omejeno obdobje treh let za izvedbo legalizacije, po izteku katerega se postopki zaključijo. Torej v smislu tega mi predlagamo, da se določi rok, v katerem se potem objekti legalizirajo, torej gre za področje legalizacije. Kajti z današnjimi predpisi, kadar imamo rok določen za nazaj, se potem pojavijo seveda problemi, kadar je pač objekt mogoče kakšen dan starejši oziroma mlajši kot je določen rok in potem tega objekta ne moremo legalizirati. Prav tako imamo tudi različne vrste legalizacij. In menimo, da v kolikor je torej država dopustila nekomu, da lahko torej objekt že zgradil in ga lahko uporablja, tudi nosi potem neko objektivno odgovornost. Zato je potrebno te legalizacije, te postopke črnogradenj enkrat zaključiti in določiti rok, v katerem bomo legalizacije torej uredili in kasneje seveda legalizacije več potem ne bi dopuščali.

Enajstič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da vzpostavi sistem uradnih evidenc nelegalnih objektov, ki jih pristojni organi evidentirajo po uradni dolžnosti. Torej da se vsi v tem časovnem okvirju nelegalne gradnje evidentirajo in po uradni dolžnosti ter se seveda potem po poenostavljenem postopku torej legalizirajo, kar navajamo v 12. točki, kjer pozivamo ministrstvo naravne vire in prostor, da bo v okviru spremembe gradbene zakonodaje uvede poenostavljen postopek za objekte, kjer legalizacija ni sporna in se objekti legalizirajo po plačilu pristojbine in se tako seveda izda odločba o legalizaciji.

In pa trinajstič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da objekte, ki pa jih ni mogoče legalizirati, določi, da se le-ti porušijo v roku šestih mesecev.

Torej tako v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da bi lahko s temi priporočili torej poenostavili in izboljšali postopke, ki so res pereč problem v Sloveniji, seveda z dobronamernostjo. Gre za priporočila, kar bi lahko torej ob sami zakonodaji še kaj izboljšali, dodali. Več pa bom seveda še o dodatnih pojasnilih, ko bo razprava, bolj pojasnil. Hvala.