Ja, hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni tudi vsi vabljeni, danes nas je kar veliko na seji. Najprej bi želela začeti z opravičilom ministra, ki se je želel udeležiti današnje seje. Včeraj popoldne je prišlo nepričakovano v njegov urnik nov sestanek, tako da sva tukaj dve državni sekretarki, ki bova zastopali stališča Ministrstva za finance.

Ker je tema povezana s kapitalskim trgom, bom pravzaprav s tem tudi začela. Razvoj slovenskega kapitalskega trga je eden izmed ključnih strateških usmeritev Ministrstva za finance od začetka tega mandata. Marca 2023 smo tako tudi sprejeli prvo vladno strategijo razvoja slovenskega kapitalskega trga do leta 2030. Že to, da je prva, pove, da smo ministrstvo, ki se ki nam je pomembno to področje in da gre za področje, ki do zdaj mogoče ni bilo tako izpostavljeno ali pa tako v ospredju kot trenutno, kot trenutno je. Naj tudi to povem, da je bila strategija pisana na podlagi izvedenega projekta Evropske komisije, ki je v letu 2021 temeljito pregledala naš kapitalski trg, se pogovorila z različnimi deležniki, tudi z regulatorji, in sprejela približno sto priporočil, kako lahko slovenski kapitalski trg dodatno spodbudimo, namreč ugotovljeno je bilo, da smo nekako na repu po razvitosti. Na podlagi teh ugotovitev torej smo pripravili tudi našo strategijo, ki se je aktivno začela izvajati nemudoma. Že prav na tem Odboru za finance sem večkrat poročala, kaj smo povedali, tudi predlagateljica je nekaj projektov že izpostavila, od izdaje prvih obveznic zgolj za male vlagatelje do nedavnega sprejema Zakona o individualnih naložbenih računih. Aktivno se ukvarjamo tudi s finančnim opismenjevanjem. Naj pa povem, da nobeno priporočilo s strani projekta Evropske komisije pa ni bilo dano v smeri, bom rekla, ugotavljanja lastništva Ljubljanske borze.

Absolutno je Ljubljanska borza edina borza v Sloveniji. Na Ministrstvu za finance smo tudi na stališču, da je pomembno, da organiziran trg v obliki, torej borze imamo v Sloveniji, je pomemben za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji. Pomembno je, da se ta nadalje razvija, da se povečuje število izdajateljev, likvidnost in tržna kapitalizacija. In vse k temu tudi stremi naša strategija. Je pa res, da tudi noben strateški dokument trenutno v Sloveniji ne opredeljuje oziroma se ne opredeljuje do lastništva Ljubljanske borze oziroma do tega, da bi Ljubljanska borza morala biti v lasti Republike Slovenije. Kakor je bilo lepo predstavljeno tudi v uvodu, torej lastništvo Ljubljanske borze pravzaprav od leta 2008 ni, če temu rečem širše, v slovenski lasti. Takrat je bilo torej v lasti predvsem borznih članov, ki so se odločili, da bodo svoje deleže prodajali takrat Dunajski borzi. Leta 2015, kot je bilo tudi pojasnjeno, konec leta 2015 je bilo prodano potem Zagrebški borzi in od takrat naprej, torej skoraj deset let je že Ljubljanska borza v sto procentni lasti Zagrebške borze. V tem času naj tudi povem, da ni bilo nobene, vsaj po informacijah, ki jih imamo na ministrstvu, nobene pobude ali pa iniciative bodisi s strani države bodisi s strani, bom rekla, finančnih institucij, ki so praviloma lastniki borz po svetu, da bi se delež v Ljubljanski borzi odkupil. Tako da tako stanje je torej, kot sem rekla, je že skoraj deset let takšno kot je. Zdaj, če se osredotočim pa na konkreten postopek prevzemne namere, ki je bila dana s strani Fine. Formalnih pristojnosti Ministrstvo za finance v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo oziroma v postopku izdaje dovoljenja za posredni kvalificiran delež nima. Takšno pristojnost ima v Republiki Sloveniji regulator in nadzorni organ, torej Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki so predstavniki danes tukaj tudi z nami, ki odloča o izdaji ali neizdaji dovoljenja na podlagi pravil, ki so poenotena na ravni EU. Torej države v Evropski uniji imamo vse primerljiva pravila, kdaj se ali pa se ne podeljujejo dovoljenja, v tem primeru za posredni kvalificiran delež. Zdaj, v Republiki Sloveniji je ta, pravila so določena v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov za borzo, ki napotuje sicer na Zakon o bančništvu. To pravzaprav pomeni, da ko se presoja posredni kvalificiran delež v Ljubljanski borzi, je podobno kot če bi se presojalo v kateri od bank. Precej formaliziran postopek je, tudi v 60 delovnih dneh, če Agencija ne bi sprejela neke odločitve, bi bila presumpcija, da je dovoljenje izdano. Kar pomeni, da bo agencija seveda ob pregledu vseh dejstev in dokazov, ki jih ima, sprejela takšno ali drugačno odločitev. Kot sem rekla, mogoče bodo tudi predstavili predstavniki, kakšni so zakonski pogoji, je potrebno ugotavljati ali so ti izpolnjeni ali ne. Še enkrat bi pa poudarila, Ministrstvo za finance v ta postopek ne more niti ne sme posegati. Agencija je pri sprejemanju svojih odločitev samostojna in neodvisna in po zakonu tudi ne sme na njeno torej odločanje ne vplivajo sklepi nobenih državnih organov. Tako tudi ne Ministrstva za finance ali nenazadnje tudi Odbora za finance.

Na koncu bi samo, še, preden zaključim, torej se opredelila samo do predlaganega sklepa današnjega odbora. Kot je bilo v bistvu že nekako nakazano, sklep ni najbolj primeren, ker bi se lahko razumel, da je v nasprotju z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Tako da podpiram to, da se po razpravi oblikuje nek nov sklep ali pa nek predrugačen sklep, ki bo dajal takšna navodila, priporočila, ki jih bo Vlada dejansko lahko tudi potem izvedla. Tako da uvodoma toliko, glede na vprašanja pa se še lahko oglasim. Hvala.