Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Kot vemo, se je za časa prve Janševe Vlade, to je leta 2008, podpis dejansko junija 2008 in dejanski prevzem novembra 2008, je bilo 81,01 odstotka Ljubljanske borze prodano dunajski borzi. Časnik Finance je takrat poročal, da so lastniki s prodajo svojega deleža iztržili okoli 37 milijonov evrov. Posel je dobil v odobritev slovenskega regulatorja ATVP. Dunajska borza je nato leta 2015, za časa vlade Mira Cerarja, svoj delež prodala Zagrebački borzi. Pogodba o prevzemu je bila podpisana julija 2015, posel pa dokončan decembra 2015. Zagrebška borza se je v tem času dokapitalizirala, odkupila tudi delež od preostalih lastnikov ter postala sto procentna lastnica Ljubljanske borze. Časnik Finance je poročal tudi, da je znašala kupnina za Ljubljansko borzo v tem času, to se pravi, ko je Zagrebška borza plačala dunajski borzi, med 1 in 1,5 milijona evrov, ocena v poslovnih krogih pa je, da je z zagrebško borzo pridobitev sto procentnega deleža ljubljanske borze stala približno 2 milijona evrov. Zagrebška borza je imela v letu 2014 okoli 1,32 milijona evrov prihodkov in ustvarila izgubo v višini približno 144 tisoč evrov - zelo zanimiv podatek glede na prejšnje podatke. Zagrebška borza kljub temu, da je v preteklosti že dobivala ponudbe za nakup Ljubljanske borze in z njo ni ustvarjala dobička, slednje ni želela prodati, kar nakazuje na to, da že do sedaj neposredni ekonomski učinki niso bili tisti oziroma niso bili ključni element za lastništvo Ljubljanske borze. Že pred aktivnostmi za prevzem Zagrebške borze je imela Fina v njej približno 9,99 odstotni lastniški delež. In kaj je Fina? To je hrvaška finančna agencija, kratko Fina, in je javna agencija v državni lasti, ki opravlja kombinacijo finančnih, informacijskih in javnih administrativnih storitev. Po vsebini in pristojnosti gre za unikatno hibridno institucijo, ki v slovenskem kontekstu nima neposrednega enakovrednega organa, temveč predstavlja kombinacijo funkcij več slovenskih institucij. Če na kratko pogledamo. Funkcija centralnega registra podjetij, bilanc in blokad. Na Hrvaškem je to v pristojnosti Fine, v Sloveniji Ajpesa, Sodnega registra in FURS. Če pogledamo naprej plačilni promet izterjave, blokade računov, na Hrvaškem fina, pri nas FURS, banke, sodišča. Potem e-računi, digitalna potrdila, javne e-storitve, Hrvaška Fina, Slovenija Arnes, SI CERT, MJU. Analitika in poročanje za državo, Hrvaška Fina, v Sloveniji SURS, Ministrstvo za finance, Ajpes. Trg kapitala in borzna infrastruktura, na Hrvaškem Fina, država nima vloge, trg ureja ATVP v Sloveniji. Izterjava in upravljanje finančnih terjatev, na Hrvaškem Fina, pri nas FURS, sodišča, banke.

Za globlje razumevanje nevarnosti, ki lahko preti razvoj slovenskega kapitalskega trga, pa je potrebno pogledati še malo v zgodovino. Po razpadu Jugoslavije je Hrvaška zavrnila odgovornost za varčevalce Ljubljanske banke in hkrati onemogočila, da bi ta banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij. Med letom 1991 in 1996 je zagrebška podružnica tako imenovane stare Ljubljanske banke sicer poskušala sodno izterjati terjatve, vendar so hrvaške oblasti s političnimi pritiski, s spreminjanjem sodne prakse, preprečevanjem izvršb sistematično blokirale postopke. Slovenija je po dveh desetletjih neuspešnih pravnih poskusov leta 2016 vložila tudi sama tožbo proti Hrvaški na Evropsko sodišče za človekove pravice, zahtevala skoraj pol milijarde evrov odškodnine, vendar je žal sodišče štiri leta kasneje odločilo, da za zadevo ni pristojno. Ključno vlogo je pri tem odigrala hrvaška finančna agencija Fina, takrat je to bila še kot zavod za plačilni promet. Čeprav je Ljubljanska banka razpolagala s pravnomočnimi izvršbami, bi morala Fina kot plačnik posrednik tehnično izvršiti izterjavo z računov dolžnikov, a tega ni storila. Utemeljila je, da Ljubljanska banka do denarja ni upravičena, ker je poslovanje prenesla na Novo ljubljansko banko. Slovenija je takšno razlago ves čas zavračala, saj je vztrajala, da Ljubljanska banka na Hrvaškem še vedno ima premoženje in pravico do izterjave. Leta 1995 je stara Ljubljanska banka proti Fini vložila tožbo zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode v višini 3,85 milijonov kun, to je okoli 2,5 milijona evrov z obrestmi, vendar so hrvaška sodišča vseh stopenj tožbo zavrnila. Presodila so, da Ljubljanska banka ni bila aktivno legitimirana za vložitev tožbe, zato se sploh niso spuščali v vsebinsko presojo, da bi presodila ali je Fina s svojimi dejanji dejansko povzročila škodo. Odločitve Fine oziroma takratnega zavoda za plačilni promet, katerega pravni naslednik v celoti je sedaj Fina, so bile po navedbah različnih virov usklajene s hrvaško državo. In v tistem času je agencijo vodil Bogomir Cota, hrvaško ministrstvo za finance pa Božo Prka, kasneje eden najvplivnejših hrvaških bankirjev. Fina, ki danes velja za verjetno bodočo lastnico Ljubljanske borze, je torej v preteklosti igrala pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države in Ljubljanske banke na Hrvaškem. Zanimivo je, da sedanji hrvaški finančni minister Marko Primorac sicer poudarja, da ni logičnih razlogov, zakaj razvoj slovenskega kapitalskega trga ne bi bil tudi v interesu hrvaške države, vendar sprašujem se ali je to iskreno sporočilo in ali je to mogoče verjeti. Nenavadna je tudi izjemno hitra odločitev hrvaškega regulatorja, Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev, tako imenovana HANFA, ki je Fini že konec avgusta izdala soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v višini med 50 in 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe, to je Zagrebške borze; Fina je namreč šele v začetku avgusta prejela postopek za prevzem Zagrebške borze.

Da se ozremo še malo na trenutno stanje lastništva Zagrebške borze. Trenutno ima Fina v lasti približno 9,99 odstotka Zagrebške borze, preostali delež pa namerava pridobiti z uradno prevzemno ponudbo. Pri presoji soglasja je HANFA preverila Finin ugled, finančno stabilnost ter vpliv načrtovanega prevzema na zakonitost, upravljanje in nadzor nad borzo in ocenila, da ni razlogov, da soglasja ne bi izdali. Po navedbah Fine bi prevzem omogočil povezovanje ključnih institucij tržne infrastrukture in ustvarjanja sinergij, ki bi krepile učinkovitost, varnost in stabilnost hrvaškega kapitalskega trga. Trenutno imajo hrvaške banke skupaj okoli 25 odstotkov lastništva Zagrebške borze, ostalo, se pravi največ deset nekje največjih delničarjev, pa skupaj obvladuje več kot 68 odstotkov kapitala družbe.

Da mogoče pač tu nekje zaključim in raje preidem na vprašanja, ki se nam porajajo ob tej zgodbi. Dejstvo je, da je borza že dolga leta, točneje od leta 2008 in več, v lasti slovenskih lastnikov. Ni več v lasti slovenskih lastnikov, se opravičujem. v bistvu se sedaj spreminja to, da od tujih zasebnih lastnikov prehaja v last tujega organa, ki je v sto procentnem lastništvu tuje države, to je Hrvaške. In ob tem in ob vseh prej izpostavljenih dejstvih se je potrebno vprašati, kako bo to vplivalo na razvoj kapitalskega trga v Sloveniji. Prevzemna tuja institucija, to je Fina, ki dejansko deluje na več nivojih, odpira vprašanje, kaj to lahko potencialno pomeni za upravljanje in delovanje Ljubljanske borze in posledično za slovenski kapitalski trg, ki si ga tako močno prizadevamo bolj prebuditi, kot vemo, recimo tudi z uvedbo individualnih naložbenih računov, ga približati malim vlagateljem. ljudem, ki sedaj varčujejo v bankah, aktivirati torej denar, ki ga imamo spravljenega v bankah. Nenazadnje, kaj to pomeni za gospodarstvo, za pretok in pritok svežega kapitala? Mogoče se lahko vprašamo tudi ali so s tem kakorkoli ogrožena sprejeta načela spodbujanja zaupanja v vlaganje v druge finančne instrumente skladno s strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji. Mogoče samo za konec, še preden zaključim to mojo uvodno izvajanje; v medijih smo lahko zasledili nekaj razmišljanj o tem in navajam v nadaljevanju dve izjavi. Ljubljanska borza, ki je bila do leta 2015 v lasti dunajske borze, je pomembna za domače gospodarstvo, zato so borzni člani upravičeno zaskrbljeni. Zelo slaba novica, pravi Igor Štemberger, direktor družbe BPH Ilirika, in dodaja: "Nismo naredili dovolj, da bi te stvari obrnili sebi v prid. Hrvati so zagotovo zelo, zelo vešči, napredujemo pametno in modro v naši državi tako z lastniškimi deleži večine slovenskih podjetij kot tudi zdaj z napovedanim prevzemom". Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač pa meni: "Za državo je zelo pomembno, pozitivno, da ima svojo lokalno borzo, ker ta pozitivno vpliva na gospodarstvo in na blaginjo lokalnih prebivalcev. Se lahko soočimo s tem, da bodo izdajatelji v nekem času kotirali v Zagrebu, da bodo delničarji dobivali dividende, izplačila iz Zagreba in da lahko pozneje preselijo tudi centralni register vrednostnih papirjev v Zagreb?", še dodaja Štemberger.

Zato smo se v poslanskih skupinah koalicije pač dogovorili, da je potrebno o vseh teh stvareh odprto spregovoriti. Zato smo predlagali Odboru za finance, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep: Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, da v vlogi skupščine Slovenskega državnega holdinga d. d. sprejme sklep, ki od Slovenskega državnega holdinga d. d. zahteva, da v najkrajšem možnem času preveri možnost odkupa Ljubljanske borze d. d. Ob tem pa bi želela poudariti, da pričakujemo, da bomo v razpravi slišali še kakšne drugačne možnosti oziroma boljše možnosti ali kakorkoli rešitve ali predloge in smo seveda odprti, da ta sklep ustrezno dopolnimo, spremenimo, v kolikor se bi to skozi razpravo pokazalo. Hvala lepa.