Hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, najprej bom predstavila poročilo o predstavitvi dr. Emilije Stojmenove Duh kot kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za digitalno preobrazbo.

Kandidatka za ministrico je v uvodni predstavitvi najprej podrobno predstavila svojo zanimivo življenjsko, izobraževalno, poklicno in akademsko pot – od otroških let, ki jih je preživela v Severni Makedoniji, do izvolitve v naziv izredna profesorica na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v letošnjem letu. V nadaljevanju je poudarila, da mora biti digitalna preobrazba usmerjena k človeku, digitalne tehnologije in digitalizacija pa samo sredstvo. Končni cilj mora biti dvig učinkovitosti, odločanje na podlagi podatkov, bolj kakovostno življenje in delo ter trajnostni razvoj naše družbe. Čeprav še ni bila nosilka političnih funkcij, izkušnje s kreiranjem politik, in sicer predvsem pri sodelovanju z Evropsko komisijo, v različnih delovnih skupinah že ima.

Kandidatka je tudi ocenila, kaj je bilo narejeno do sedaj in kakšni so po njenem mnenju ključni izzivi. Poudarila je, da s svojo ekipo ne želi rušiti tistega, kar je bilo do sedaj narejeno dobro, bodo pa skrbno pregledali vse ukrepe Strateškega sveta za digitalizacijo in sprejete strategije, kot so na primer Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025, Strategija digitalne transformacije gospodarstva in tako naprej. Poudarila je tudi, da bodo izhajali iz vizije Evropske unije, katere vodilo predstavlja digitalni kompas do leta 2030, s katerim se bodo digitalne ambicije Evropske unije do leta 2030 prelile v konkretne ukrepe. Velik poudarek v času njenega ministrovanja bo na zdravstvenem sistemu, kjer je cilj elektronska debirokratizacija in digitalizacija zdravstvenih storitev. Z uvedbo digitalnih orodij bodo posodobili obstoječe sisteme, jih naredili bolj uporabne ter jih integrirali v nov enovit sistem na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Kot ministrica bo delovala tako, po njenih besedah, kot mora delovati digitalizacija – bo dostopna, odprta, zanesljiva, učinkovita in do sočloveka prijazna.

Kandidatka za ministrico je odgovorila tudi na vsa zastavljena vprašanja in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je sprejel mnenje, da je bila njena predstavitev ustrezna.

Nadaljujem še s kratkim poročilom o predstavitvi mag. Tatjane Bobnar kot kandidatke za ministrico za notranje zadeve. Kandidatka je v uvodni predstavitvi obsežno predstavila svoj program dela, vizijo in dosedanjo bogato poklicno pot v policiji. Med drugimi je izpostavila rezultate dela v času njenega delovanja na policiji ter povedla, da je vidno zavzeto delovala na odprtosti in učinkovitosti dela ter na krepitvi zaupanja v strokovnost in neodvisnost policije. Kot razloge za odločitev za kandidaturo je navedla tudi dogodke iz zadnjih dveh let, ki so negativno vplivali na ugled in zaupanje javnosti v policijo, ter neupoštevanje stroke na Ministrstvu za notranje zadeve. Ministrsko funkcijo bo opravljala kot strokovnjakinja in bo pozivala k aktivnemu spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Dotaknila se je še neupoštevanja načela sorazmernosti, nepravilnega delovanja policije, nezakonitih odlokov ter omenila, da mora biti cilj v zagotavljanju varnosti ob sorazmernem izvajanju ukrepov. Izrazila je pohvalo policistom na terenu za pogumno in dobro delo ter poudarila, da je namen policije, da pomaga ljudem v težavah; kot bistveno je opredelila naložbo v ljudi in prisotnost strokovnjakov na ministrstvu.

Poudarila je, da je treba služiti ljudem in vladavini prava, da nobena oblast ni nad pravom, da trdno zaupanje ljudi daje državi legitimnost ter da je prava moč v razumevanju ljudi. Za povrnitev ugleda ministrstvu je po njenem mnenju treba opraviti samorefleksijo. Oceniti je treba pretekla dejanja, zagotoviti depolitizacijo ter zagotoviti večjo samostojnost in neodvisnost policije kot organa v sestavi ministrstva. Izpostavila je, da politika ne sme voditi policije, zato je poudarila pomembnost osebe, ki vodi policijo, in dejala, da je treba področje imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije ustrezno zakonsko urediti, da bi zagotovili večjo neodvisnost in strokovnost položaja. Naslovila je tudi področje gospodarskega kriminala in menila, da mora glavno vlogo imeti finančna preiskava, ter dejala, da se kriminal ne sme splačati. Posebno pozornost je namenila področju kaznivih dejanj v družini. Med drugim se je dotaknila tudi femicidov, izpostavila pomen preventive in prijav ter multidisciplinarnega pristopa, pomena prepovedi približevanja ter sistemskega dela od same prijave dalje.

Prizadevala si bo za izboljšanje položaja policistov in za gradnjo zaupanja do policistov. Podprla je delovanje sindikatov v policiji ter dejala, da je dialog nujen za razvoj organizacije. Glede področja migracij se je med drugim opredelila do postavitve ograj, zavezanosti države do različnih podpisanih in sprejetih konvencij. Predstavila je ugotovitve Varuha človekovih pravic in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na tem področju. Pozornost je po njenem mnenju treba nameniti tudi lokalnemu prebivalstvu na območju migracijskih poti. Dotaknila se je vloge policije pri nadzoru državne meje, načela nevračanja, potrebe po več prevajalcih, zagotavljanja človekovih pravic, sodelovanja z drugimi organi. Predvsem pa se je zavezala k upoštevanju zaveze iz koalicijske pogodbe in striktnemu spoštovanju človekovih pravic. V nadaljevanju je odgovarjala na vprašanja glede ukrepov za zaščito človekovih pravic, nedavnih sprememb višine kazni za prekrške v prometu, predvidene kadrovske politike v policiji in na ministrstvu.

Ob koncu razprave je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Tatjane Bobnar kot kandidatke za ministrico za notranje zadeve ustrezna.