Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Žal vas ne morem več naslavljati s kolegicami in kolegi, ampak vseeno mi je bila ta izkušnja dragocena. V zadnjem tednu, odkar ste me potrdili za mandatarja, ste se imeli možnost sami s kandidatkami in kandidati za ministre temeljito spoznati, zato ne bom preveč dolg pri obrazložitvi, tudi se ne bom ponavljal na tisti točki, kaj vse je to, kar našo vlado čaka, katere so naše prioritete. Jaz mislim, da je to jasno, kateri so naši dolgoročni cilji in predvsem kaj je naša zaveza ljudem. Tistim, ki so nas volili, in tudi tistim, ki nas mogoče niso še, pa kljub temu bodo deležni rezultatov delovanja naše vlade. Rad bi naredil nekoliko drugače. Dovolil bi si pogledati na sestavo vlade, obrazložiti, zakaj smo sledili enemu konceptu, ki ga jaz imenujem koncept uravnoteženosti, lahko tudi raznolikosti, če hočete. Konceptu, za katerega verjamem, da je edini možen, če želimo dosegati res velike učinke, če želimo res realizirati velike cilje. Vlada, ki je danes pred vami, je vlada dveh svetov. Je vlada na eni strani izkušenih politikov, teh je recimo od 17 danes 8 ali pa 9, odvisno, kako jih gledate. Polovico vlade sestavljajo izkušeni politiki. Zakaj izkušeni politiki? Zato, ker ne želimo, da bo vlada novincev potrebovala 100 dni miru, ker vemo, da ga ne bomo dobili, niti ga nočemo. Niti nismo hoteli miru pred imenovanjem vlade niti ne bomo pričakovali miru po imenovanju vlade. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so razmere v svetu zaostrene, in zaradi tega, ker tega miru si ne moremo vzeti – zaradi ljudi, ne zaradi opozicije ali kogarkoli drugega. Ta prva polovica izkušenih politikov so ministrice in ministri, ki so imeli izkušnje ne samo na evropski sceni, kot poslanci, ne samo kot ministri v prejšnjih vladah ali predsedniki vlad, ampak tudi – najbolj banalno – ministri, ki so bili župani. Hočemo imeti v izkušnjah, v politiki raznolikost. V vlado združujemo tudi z vidika izkušenih politikov vse segmente političnega življenja – od lokalne skupnosti pa do mednarodne skupnosti, katere del smo, od skupnosti, v kateri živimo, do skupnosti, v kateri delujemo in uresničujemo svoje strateške interese. To je prva polovica vlade.

Druga polovica vlade so strokovnjaki. Med strokovnjaki je kar nekaj takih, ki so realizirali akademsko kariero; je pa tudi nekaj takih, ki so realizirali področno, na svoji stroki, svoje izkušnje in svoje dosežke. Ravno ta uravnoteženost izkušnje iz politike na eni strani in strokovnost ter tudi zagon teh strokovnjakov na drugi strani so v resnici, če hočete, noviteta. Seveda bi se lahko odločili po zgledu kakšne večje države in bi imenovali izključno kabinet, ki bi bil političen. Lahko bi imeli 9 ministrstev in bi imeli samo politike, ampak jaz v tak koncept ne verjamem, zato ga kot mandatar ne bom predlagal in ga tudi ne predlagam. Verjamem, da moramo združevati oba svetova. Verjamemo, da samo politični svet za tako zahtevna obdobja, v katerih smo danes, ni dovolj. Verjamem, da moramo politični svet nadgraditi s strokovnjaki. In zaradi tega prihajamo z drugim, če hočete, desnim krilom, v katerem so strokovnjaki. Ljudje, ki mogoče nimajo političnih izkušenj, so pa se zato dokazali v svoji stroki. In med njimi so večinoma posamezniki, ki jih družba v stroki ali pa družba na širše tudi prepoznava kot take. Vlada bo uravnotežena tudi ne samo po teh dveh krilih, ampak bo uravnotežena tudi po spolnih kvotah, po razmerju med ženskami in moškimi. Več kot 40 % tudi danes predlaganih ministric je korak v to smer. Ne samo zato, ker je v parlamentu danes to že stanje, še manj zato, ker bi bilo to moderno, ampak zato, ker dejansko verjamemo, da samo z ravnovesjem in uravnoteženostjo lahko dosegamo najboljše rezultate, zaradi tega imamo največ ministric kadarkoli do sedaj. In jaz verjamem, da je tudi to eden ključnih razlogov, zakaj bo ta vlada tudi najbolj uspešna do zdaj. V to sploh ne dvomim.

In ta vlada, kljub vsemu temu, ima 5 doktorjev znanosti, da ne bi kdo začel niti sanjati o tem, da ne vemo, kdo prihaja in zakaj prihaja. In ima, razen dveh primerov, ki sta bila izpostavljena, zelo visoko usposobljene ljudi, tudi na političnem delu. Če kaj, sem zadovoljen, ker ne glede na take ali pa drugačne odzive, pa niti ne mislim na odborih, na odborih je šla stvar zelo lepo in gladko skozi, ampak predvsem pred tem, verjamem, da prihaja vlada, na katero bomo vsi, tudi sam, v kratkem ponosni. Tudi vi. Zato ker prihaja vlada, ki v resnici želi delati za korist vseh državljank in državljanov in za dobro države. Kot rečeno, vi ste se z vsemi kandidati zelo podrobno seznanili. Jaz si bom vseeno danes dovolil, da grem poimensko skozi. Začel bom z izkušenimi politiki.

Začel bom s kandidatko za ministrico za zunanje zadeve in evropske zadeve Tanjo Fajon. Ne zato, ker je vi ne bi poznali, ampak zaradi tega, ker je prav in si vsak bodoči minister in ministrica zasluži, da se ga oziroma jo predstavi tudi tukaj. Če je kaj pri gospe Fajon pomembno, ni to, da je pomembno, da je slučajno tudi predsednica koalicijske stranke. Pomembno je to, da ima zelo bogato kariero v Evropskem parlamentu in mednarodni politiki, ker je to tisto, kar jo v resnici tudi kvalificira, zato da bo lahko tako odgovorno funkcijo ustrezno opravljala. V preteklosti nismo imeli te sreče. In mogoče je to tudi eden od razlogov, zakaj smo bili manj uspešni ali pa zakaj se je moral predsednik Vlade več s tem ukvarjati, pa čeprav ni to njegova osnovna naloga. Jaz verjamem, da bo tokrat tudi na ta račun zunanjepolitična in mednarodna stroka v ustreznih rokah. Gospa Fajon je sicer bila zelo aktivna v Evropskem parlamentu, tudi na področju azilne in migrantske politike, in to je zagotovo eden od izzivov, s katerim se srečujemo tudi danes. Ne po lastni izbiri, ampak ukrajinska kriza se žal ne končuje in begunski val iz Ukrajine se je v resnici komaj začel. In ne, žal se z njim ne soočamo na ustrezen način. Tudi mi v Sloveniji.

Drugi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve – gospod Luka Mesec. Tudi on je izkušen politik, pa ne samo zato, ker je še vedno koordinator Levice, ampak predvsem zaradi tega, ker je še preden je postal poslanec, in poslanec je že, v tem primeru dva mandata, tretji mandat; ampak že pred tem bil zelo aktiven tako na področju socialnih pravic, na področju borbe za socialno pravično državo in borbe proti prekarnosti. V zadnjem času se ga mogoče bolj vidi samo skozi stanovanjsko politiko, ker je na tem področju tudi osebno aktiven. Malo se moramo hecati, da ne bo preveč zares. Ampak ne, pomembno je, da sta prekarnost in socialno pravična država njegova agenda, odkar se ukvarja s politiko. In zaradi tega je za to funkcijo, za katero danes kandidira, nedvomno zelo poklican, ker je to njegovo poslanstvo.

Kandidat za ministra za obrambo gospod Marjan Šarec. Bil je predsednik Vlade. Res je bil predsednik Vlade za krajše obdobje, ampak kljub temu se je uspel zelo jasno profilirati, spoznal je sistem. Na nek način je poklican za to, da lahko soustvarja in soodloča o vprašanjih nacionalne varnosti, tudi zaradi funkcij, ki jih je opravljal v preteklosti. Še bolj pomembno, vsaj meni pomembno, je njegovo delovanje, preden je vstopil v politiko, to je županovanje v Kamniku in predvsem prostovoljsko delovanje v gasilski dejavnosti. Eden od kriterijev, za katere verjamem, da jih bo s pridom uporabil za to, ko bo moral iskati, moral iskati sobivanje med vojaško in civilno sfero znotraj varnostnega proračuna. Sam res verjamem, da sta reševanje in civilna zaščita lahko pomemben del varnostne politike in da sta danes premalo izpostavljena s tega vidika; in da je gospod Šarec ravno tukaj ustrezna oseba za ta sektor.

Dr. Dominika Švarc Pipan, kandidatka za ministrico za pravosodje. Mislim, da ne samo zato, ker ima zelo jasna in močna in odločna stališča o marsičem, kar zagotovo potrebujemo, da se bo tudi pravosodje nalezlo jasnih in močnih in odločnih stališč, ampak tudi zaradi tega, ker je zgradila zelo prepoznavno mednarodno kariero na tem področju. Uveljavila se ni samo v Sloveniji, uveljavila se je tudi v mednarodnih vodah. In lahko smo samo veseli, da se je odločila, da se pridruži vladi in nam pomaga, da pravni državi damo ponovno zalet in veljavo. In verjamem, da je kot oseba zelo ustrezna ravno za tako funkcijo, tudi zaradi karakterja.

Gospod Matjaž Han, kandidat za ministra za gospodarstvo in tehnologijo. Gospoda Matjaža Hana seveda v parlamentu vsi odlično poznate. Nenazadnje je bil izvoljen za poslanca že šestkrat. Tako da mu političnih izkušenj, ne vem, mogoče še kdo na desni, ampak jaz bom kar izbral njega, da mu jih nihče ne more oporekati. Še bolj pomembno, prihaja iz podjetniških vod. On je po naravi in po duši še vedno podjetnik. In imeti podjetnika, ki ima tako bogato politično kariero za sabo, na ministrstvu za gospodarstvo je zame v tem trenutku edina možna izbira. Pa še župan je bil. Tako da združuje v sebi marsikaj. In ljudje, ki so univerzalisti, so v tej vladi toliko bolj dobrodošli, ker vem, da bomo imeli izzive, ki bojo horizontalni, in se bomo morali o njih dosti pogovarjati, ne glede na ministrsko razdelitev.

Gospod Matej Arčon, kandidat za ministra za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gospod Matej Arčon je tudi moj prijatelj, ne bom tega skrival prav kaj dosti, ampak to ni njegova glavna kvalifikacija. Gospod Matej Arčon je v svoji bogati politični karieri, dvakrat je bil župan Nove Gorice, bolj pomembno je, da je bil ves čas – tudi zaradi tega, ker živimo ob meji – izjemno aktiven v čezmejnem delovanju na relaciji Nova Gorica in Gorica. V tem času je bil eden od soakterjev in tvorcev tudi evropsko izjemno prepoznavnega projekta, pa ne mislim samo na Evropsko prestolnico kulture, ampak predvsem na EZTS GO. To je tudi v evropskem prostoru eden redkih projektov, kjer je dokazano, da lahko dva naroda čez mejo živita dejansko v sožitju kot eno. To je eden redkih projektov, kjer smo lahko izbrisali mejo iz svojih glav. In znotraj tega projekta ni meje med Italijo in Slovenijo, ampak smo vsi prebivalci tega območja eno, vsi pripadamo istemu teritoriju. In to zavedanje, če hočete simbolno, o Evropi brez meja je tista stvar, za katero verjamem, da jo bomo marsikdo od nas, predvsem pa tudi Matej Arčon, prinesli tudi v delovanje te vlade in jo tudi dvignili na evropski nivo. Ja, res je pa, da je bil tudi pobudnik Evropske prestolnice kulture, ki je spet ne projekt enega mesta ali ene države, ampak projekt dveh mest v dveh državah, ki sta se na ta projekt prijavili in tudi zmagali enovito, ne glede na razlike v jeziku, v kulturi ali pa predvsem administrativne, ker so vse ostale razlike bile vmes že izbrisane.

Dr. Aleksander Jevšek, kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tudi gospod Jevšek je eden od ljudi, ki ima sicer doktorat znanosti, bil je zelo aktiven v policiji, se pravi v javnem sektorju, kasneje se je pa aktiviral v političnem prostoru in ima v političnem življenju zelo bogate izkušnje. Najbolj znan je po tem, da je dva mandata župan Murske Sobote, enak pomembno je, da je tudi hkrati vodja, da je predsedoval Skupnosti občin Slovenije, kar pomeni, da ima izjemen vpogled v regionalno politiko v Sloveniji. Predvsem pa ima izjemen vpogled v to, kaj vse še moramo narediti, česar nismo naredili v tridesetih letih, da bomo v Sloveniji končno vpeljali regionalizacijo; in to tako, ki ne bo izhajala iz iskanja lukenj v evropskih pravilih, ampak bo izhajala iz potreb ljudi, ki živijo v Sloveniji. Verjamem, da je s tega vidika regionalna politika in tudi kohezijska v njegovih dobrih rokah in da bo s tega naslova lahko dosti dal tej vladi.

Kandidat za ministra za okolje in prostor, še en župan, v tem primeru župan Občine Tolmin s, moram prav izračunati, 16-letnimi izkušnjami, gospod Uroš Brežan. Tudi to, da se župani končno spet odločajo, da se vračajo v zakonodajno in v izvršno oblast, se mi zdi zelo pomemben korak naprej, nenazadnje so župani tisti, ki čutijo posledice dejanj iz parlamenta in Vlade v svojem vsakodnevnem življenju, ker morajo te posledice obrazlagati ljudem. In ravno s tega vidika sem zelo zadovoljen, da se je gospod Brežan odločil, da sprejeme ta v resnici nehvaležen izziv – biti minister za okolje in prostor – in na ta način naslovi vse te dileme, s katerimi se je soočal v dolgi županski karieri.

Kandidat za ministra za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Mag. Kumer je pa že, lahko ga damo med bogate izkušnje, ampak je že napol dvoživka. Zakaj? Pa v pozitivnem smislu. Mag. Kumer ves čas niha med gospodarstvom na eni strani, začel je svojo kariero v gospodarstvu, in izvršno oblastjo na drugi strani. Ima zelo prefinjen občutek za zakonodajo in dejansko ima področno zakonodajo v malem prstu in tudi zelo lepo obvladuje usklajevanje katerihkoli zakonov, ne glede na to, koliko so težki, med vsemi vejami oblasti. Po drugi strani je pa s svojim delovanjem v gospodarstvu razvil tudi občutek, ker je delal v prodaji, za stranke in razume, da so stranke kralji. In enako razume, da v politiki so kralji v resnici ljudje in ne politiki. In ravno ta dvojnost je tista, zaradi katere vem, da bo znal nasloviti enega najhujših izzivov, ki ga imamo pred seboj, in to je zeleni preboj. Zeleni preboj bo potreboval vse znanje in predvsem vse sposobnosti, ki jih bomo v celi vladi imeli, če bomo hoteli s tem iti naprej zares učinkovito. To so bili politiki, izkušeni politiki, ljudje, ki so že imeli tako ali drugačno delovanje v vseh vejah oblasti, od lokalne do parlamentarne oziroma izvršne oblasti.

Če smem preiti na strokovnjake, bom namenoma začel pri mag. Tatjani Bobnar, to je kandidatka za ministrico za notranje zadeve. Gospa Bobnar je zagotovo ena od najboljših poznavalk, če ne najboljša poznavalka policijskega ustroja, ustroja policije in predvsem tega, česa policija ne bi smela početi. Verjamem, da bo v vlogi ministrice znala vse, tako pretekle kot tudi bodoče izzive, kateregakoli, pretekle izzive, mogoče tudi kakšnega lastnega, ustrezno nasloviti skozi spremembo in pripravo zakonodaje, regulative in tudi operativnih navodil ter tudi organizacijskega ustroja. Jaz verjamem, da je ravno ta podsistem ključen z vidika depolitizacije, in njena osnovna naloga je depolitizacija policije. Tega sploh ne skrivamo. Tako kot bo naloga Državnega zbora – naloga, pričakovanje – depolitizacija medijev, bo naloga Ministrstva za notranje zadeve depolitizacija policije. In to taka depolitizacija, da tudi ko bo tukaj stal nekdo drug, poti nazaj ne bo več, da se sedanja politizacija nikoli več ne ponovi. To je njena naloga. In to je tudi moja zveza, da bo imela mojo popolno podporo, da se bo to zgodilo.

Dr. Asta Vrečko, kandidatka za ministrico za kulturo. Docentka na Filozofski fakulteti. Izjemna poznavalka kulture v njeni najširši obliki. Zelo aktivna tako kot predavateljica kot tudi raziskovalka, hkrati pa aktivna tudi pri sodelovanju z nevladnimi organizacijami, s civilno družbo. In ravno na tem področju, verjamem, da bo njen doprinos izjemno pomemben, ker bo znala prisluhniti tistemu delu civilne družbe, ki si želi v resnici samo ustvarjalne svobode. Ne anarhije, ampak ustvarjalne svobode. In ravno zato mi je tako všeč, da imamo končno na položaju ministrice za kulturo nekoga, ki razume tudi ta del kulture, ne samo inštitucionalno kulturo, ampak oba dela, oba pola – in inštitucionalni in civilni.

Gospa Sanja Ajanović Hovnik, kandidatka za ministrico za javno upravo. Gospa Ajanović je v resnici večino svojega življenja preživela znotraj javne uprave, vendar se je ves čas profilirala kot strokovnjakinja. Delovala je na strokovnih funkcijah, na različnih vladnih službah, od kohezijske politike do pogajanj z Evropsko komisijo pri porabi evropskih sredstev. Predvsem pa, in tukaj je njen največji doprinos, poleg poznavanja javne uprave kot take od znotraj, je delovala pri pripravi Strategije razvoja Slovenije. In kot taka je bila tudi vodja našega programskega sveta. Celoten program Gibanja Svoboda – in tudi v koalicijskih pogajanjih – je šel skozi njene roke. Ona je naš, če hočete, programski motor, kar se tega tiče. Ker ima izjemno poznavanje javne uprave, verjamem, da bo tudi zelo dober sogovornik za socialni dialog znotraj javne uprave.

Gospod Klemen Boštjančič, kandidat za ministra za finance. Gospod Boštjančič je celo svoje življenje deloval v podjetniških vodah. Bil je in podjetnik in menedžer, se pravi upravljavec, bil je krizni menedžer in bil je konzultant. V tem času je spoznal vse plati gospodarstva, spoznal je, kako je, ko prideš v podjetje in gre podjetju dobro, in kako enostavna je takrat naloga direktorja. In spoznal je podjetja, ki jim ni šlo tako dobro in kjer se je moral soočiti z ne tako prijetnimi situacijami. Tisto, kar od njega pričakujemo in česar se najbolj nadejamo, je to, da ker pozna realni svet in pozna realno gospodarstvo, bomo lahko naredili pomembne korake naprej pri združevanju javnih sredstev z zasebnimi investitorji. Pa ne bom govoril o nobenih floskulah, govoril bom o tem, da lahko potegnemo skupaj poslovne modele uspešnega sobivanja javnih financ z zasebnimi financami. Je sicer tudi dober poznavalec davčnega področja in bančnega področja. In sestavil si je ekipo, ki bo v teh časih na nekoliko drugačen način, tudi skozi optimizem, skušala dodatno obogatiti javne finance. Ne skozi nove davke, kar se mu pripisuje, ampak kako najti način, da se davčni prilivi povečajo brez uvajanja novih obremenitev.

Gospa Irena Šinko, kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospa Šinko je začela kot kmetijska inšpektorica. Mogoče je bila bolj znana v nekem trenutku, ker je bila dva mandata direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kar pomeni, da celoten ustroj kmetijstva zelo dobro pozna. Hkrati je predavateljica in v tem trenutku vodja oddelka na Upravni enoti v Murski Soboti, kar je zelo pomembno, ker imamo s tem dva ministra iz Pomurja, dva ministra iz naše žitnice, ker je ravno prehransko področje tisto, ki ga bomo morali posebej nasloviti. In zato so predstavniki Pomurja v tem trenutku toliko bolj dragoceni znotraj vlade.

Dr. Igor Papič, kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport. Dr. Papič je moj dolgoletni kolega s fakultete. Skupaj sva bila asistenta, potem se nisva videla 30 let in zdaj se najine poti spet sekajo. Vmes je naredil izjemno kariero, bil je tako dekan Fakultete za elektrotehniko kot tudi rektor Univerze v Ljubljani. Bil je tudi izjemno mednarodno priznan in če kje, se to vidi po tem, da je bil že pred devetimi leti pobudnik tako imenovanih pametnih omrežij. To je pa tisto, o čemer zdaj vsi govorimo, cel svet, da bomo potrebovali, če bomo želeli obnovljive vire vključiti v preobrazbo energetskega sistema. Ampak on je bil pobudnik teh iniciativ v Sloveniji desetletje nazaj. Kar pomeni, da ni samo klasičen strokovnjak, univerzitetni učitelj, ampak je tudi vizionar. Vizionar na področju tehnologij in inovacij, kar pomeni, da resno računam, da bo dal pomemben zagon pri prenosu znanj iz znanosti in univerzitetnega sveta v realno življenje, ker mu je to pisano na kožo.

Dr. Emilija Stojmenova Duh, kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo. Slučajno prihaja tudi ona s Fakultete za elektrotehniko, ampak nič se bati, doba, ki je pred nami, je doba elektrifikacije. In digitalizacija je zagotovo danes nekaj, pred čemer ne smemo zbežati, ampak se moramo kvečjemu popolnoma vanjo potopiti. Dr. Stojmenova, bom izpostavil še eno zadevo pri njej. Dr. Stojmenova ni bila rojena v Sloveniji in to, da lahko nekdo, ki se priseli v Slovenijo, tukaj pri nas študira, potem postane minister, je zame zelo pomembno sporočilo vsem tistim možganom, kot jih naslavljamo, ne osebam, ne vem, zakaj jim pravimo možgani, jaz bom pa rekel vsem mladim osebam, ki jim pravimo – pridite in najdite si, ustvarite si dom v Sloveniji in boste pri nas dobrodošli. Nobena vrata vam niso zaprta. In ona pooseblja točno to. Ne samo da je naredila uspešno kariero na univerzi, v mednarodnem okolju, v gospodarstvu, naredila je celo preskok v politično življenje. In jaz verjamem, da bo ena tudi bolj prepoznavnih članic Vlade ravno zaradi tega, ker naslavlja vprašanja prihodnosti, ki se nas tičejo vseh.

In čisto za konec, zadnji strokovnjak, mogoče kandidat, o katerem se je največ pisalo v preteklosti, pa zdaj nekako skorajda ne več toliko, to je pa kandidat za ministra za zdravje gospod Danijel Bešič Loredan. Izvrsten kirurg, še danes, pa neizmerno malo spi, ne vem, kako zdrži, ampak pravi, da ima interni motor. Še danes operira, ampak ne samo da je izvrstni kirurg, je tudi izjemen človek in je eden redkih v zdravstvu, ki so si upali že pred leti povedati bobu bob. Povedati, da sistem ne deluje, da imamo sicer bogat sistem, z dolgo tradicijo, ampak ne deluje. In to, da se je odločil, da bo ta sistem skupaj s svojimi somišljeniki, za katere zdaj že veste, da jih ni malo, da bo ta sistem začel spreminjati od znotraj, če bo imel podporo, in podporo ima, se mi zdi neizmerno pomembno. Mi lahko sistem zdravstva spremenimo izključno, če bodo ljudje, ki so tam zaposleni, na to pristali in pri tem sodelovali. Nihče zunanji tega ne more narediti. In gospodu Danijelu Bešiču je uspelo ravno to. V zadnjem mesecu, odkar je znano, da bo zagrabil to področje, je uspel znotraj sistema najti ekipo somišljenikov, ki mu bo pomagala pri tem, da se te najbolj zahtevne naloge lotimo. Za to sem mu tudi hvaležen.

In s tem sem prišel do konca. Mogoče sem bil malo daljši na točki osebnih vpogledov v kandidate, zdelo se mi je pa pomembno, da podam tudi svojo osebno noto in, še enkrat, da se zahvalim na eni strani vsem vam, ker ste bili plodni, delovni, učinkoviti v zadnjem tednu, tudi v dialogu s kandidati, tudi za podporo, ki ste jo kandidatom izrekali, tudi če ni bila glasovalna, je bila pa samo ustna, ampak nič zato. Jaz sem zadovoljen, da imamo tako dobro ekipo, in se res veselim bodočih tednov, mesecev, let in mandatov, za katere vem, da bo ta ekipa tudi dosegla rezultate.

Hvala.