Hvala lepa za besedo.

Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za vaš čas, ki ga boste namenili danes, da se pogovorimo o tej resni problematiki. To je tema, o kateri se ne moremo pregovarjati, to je dejstvo, tukaj je Slovenija in tukaj se govori slovenski jezik. Jaz upam, da je to vsem kristalno jasno. V zgodovini so se naši predniki z besedo in tiskano knjigo borili, da je in da bi naš narod in pa naš slovenski jezik tudi obstal. V sebi so nosili veliko ljubezen do slovenstva, do domovine, slovenske dežele in njene kulture, običajev, izročila, vrednot in tudi načina življenja. Zaradi teh ljudi in njihovega neprecenljivega truda. Danes v tej čudoviti deželi na sončni strani Alp govorimo slovenski jezik. Naša dolžnost in naša odgovornost je, da za slovenski jezik skrbimo in ga tudi ohranimo, moramo pa se zavedati, da je slovenski jezik temelj naše suverenosti in tudi naše državnosti. Če bomo slovenščino začeli opuščati in nadomeščati z drugimi jeziki, smo le še korak stran od razgradnja, razgradnje države. Materni jezik Slovenk in Slovencev je slovenščina, brez jezika pa ni naroda. Na svetu je nekaj tisoč narodov, samo nekaj sto pa jih ima svojo državo. Najbrž je komu to samoumevno, kot je samoumevno tudi to, da iz pipe priteče čista pitna voda. Povem vam, to ni samoumevno. Danes bijemo boj za ohranitev slovenskega jezika.

Prvič oziroma drugič, naj zdaj jasno in glasno povem, da ne bom narobe razumljen in da že vnaprej izločim vse očitke, da sem nestrpen, ksenofob ali rasist. Spoštujem vse kulture in jezike, živimo pa v Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenščina, kot sem prej dejal, tu je Slovenija in tukaj se govori slovenski jezik. Uradna komunikacija v javnih prostorih mora biti izključno v slovenskem jeziku, vse drugo je nedopustno.

V Novi Sloveniji že dlje časa opozarjamo, da slovenski jezik v javnem prostoru nadomeščajo drugi jeziki. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da so se celo uradni postopki začeli izvajati v tujih jezikih. Zadnji odmevni primer je vabilo na roditeljski sestanek v osnovni šoli Žalec, ki je bilo tudi v albanskem jeziku. Prejel sem tudi informacijo, da to ni edini primer, ko naj bi se uradni postopki v Sloveniji vodili v tujem jeziku, kar je zelo zaskrbljujoče, hkrati pa enostavno nedopustno in tudi nezakonito. Primer iz Osnovne šole Žalec kaže predvsem na odsotnost sistemskih ukrepov in to tam, kjer je okolje najbolj občutljivo in to je v izobraževalnem sistemu. Sprašujem se, kje je minister Logaj, kje so drugi odgovorni, ki bi reševali nastalo situacijo. Ravnatelji najbolj izpostavljenih šol so že pred časom na Odboru za izobraževanje v Državnem zboru zahtevali sistemske rešitve, kako postopati v primeru, da je v razredu, da sta v razredu prisotna vsaj dva tuje govoreča otroka. Ministrstvo do danes ni prineslo rešitev, saj trdijo, da ni potrebe po sistemskih ukrepih. Medtem pa se situacija v šolah zaostruje. Potem pa se ne čudite, da na teh šolah učitelji ne zdržijo več in odhajajo v druge poklice.

Zdaj, nekaj stvari bi rad povedal še glede zakonodaje. Sam minister za vzgojo in izobraževanje doktor Vinko Logaj je izjavil, da s prevodom vabila na roditeljski sestanek za učence, katerih materni jezik je albanski, šola ni kršila določb zakona, kajti vabila ni mogoče šteti za del vzgojno izobraževalnega procesa v smislu pouka in drugih dejavnosti namenjenim učencem. Spoštovani minister, Ta isto šolo obiskujejo tudi drugi učenci, katerih materni jezik ni slovenščina. Pouk v Žalcu obiskujejo tudi učenci ostalih bivših republik nekdanje Jugoslavije in celo trije Brazilci in en kitajski učenec. A oni si ne zaslužijo vabila v njihovem maternem jeziku? Zakaj so se oni lahko prilagodili? Za nekoga pa morajo vabila biti napisana v njihovem maternem jeziku? Saj veste, kako pravijo, sto pravnikov, 200 mnenj. Sam osebno in pa v Novi Sloveniji menimo, da je bilo kršenih več zakonov in seveda tudi Ustava Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v svojem 11. členu pravi - kaj piše? - uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. To pomeni, da morajo državni organi, javne ustanove in uradni postopki potekati v slovenščini. Zakon o javni rabi slovenščine v 12. členu na območju Republike Slovenije vzgoja in izobraževanje v javno veljavnih programih od predšolske stopnje do univerze poteka v slovenščini. Vi, minister, se izgovarjate na to, da ni šlo za pouk, pa vendar moram poudariti, da je šola javni kraj, da je vaš argument popolnoma neutemeljen. Gre za izobraževanje in vzgojo in trdim, da je bil zakon tukaj kršen.

Nadalje, Zakon o osnovni šoli, 11. člen: Učni jezik v osnovni šoli je slovenski. Nikjer ne piše, da so lahko vabila v albanščini. Tudi ta zakon poleg Ustave je kršen, zato ne govoriti tisto, da ni kršen noben zakon, vsaj dva zakona in Ustava Republike Slovenije je kršena.

Zdaj bi se dotaknil še odgovornosti in tukaj bi rad jasno in glasno povedal, da za nastalo situacijo ne krivim šole, ne krivim ravnateljice ali in tudi ne učiteljev. Prepričan sem, da so prepuščeni na milost in nemilost in v dani situaciji počnejo, kar pač lahko. Z gotovostjo pa trdim, da vso odgovornost nosi Vlada Republike Slovenije, Vlada Roberta Goloba, koalicijski poslanci, ker s svojim delom niso naredili nič ali pa so še poslabšali razmere. O čem govorim? Nova Slovenija je večkrat vložila Predlog zakona o osnovni šoli za lažje vključevanje otrok, ki ne govorijo slovenskega jezika. Najbrž ne rabim poudarjati, da je bila koalicija in pa tudi Vlada Roberta Goloba vedno proti tem predlogom in ta zakon smo ničkolikokrat vložili v Državnem zboru. Predlog Nove Slovenije je šel v smer, da bi otroci, ki ne govorijo slovenskega jezika, da bi jih vključili pred vstopom v šolo v tako imenovane pripravljalnice, kjer bi bila prioriteta učenje slovenskega jezika, hkrati pa bi za ohranjanje socialnega stika s sovrstniki obiskovali predmet šport, likovno in športno vzgojo, kar priporočajo tudi vaše smernice. Mimogrede, te smernice bi bilo treba prevetriti in nadgraditi.

Poglejte, Nova Slovenija je prišla večkrat s konkretnim predlogom, da bi otroke, ki ne znajo slovensko, slovenskega jezika naučili. Vaša Vlada, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in koalicijski poslanci teh predlogov niste nikoli podprli. Ste pa spacali razvodenelo različico naših pripravljalnic. Vključili ste v to novelo Zakona o osnovni šoli, ki zdaj določa, da se otroci ob vključitvi v osnovnih v šolo hkrati z rednim poukom v okviru dopolnilnega izobraževanja učijo tudi slovenskega jezika. Poglejte, naredili ste en zmazek, ne morem drugače reči. Kar me niti ne čudi, če ste več kot tri leta potrebovali za to, ob dejstvu, da vas je v hramu demokracije 54 od 90, ste več kot tri leta potrebovali za to, da ste spisali zakon, da lahko učitelj učencu pogleda, kaj ima v šolski torbi. Zato me niti ne čudi, da ste spacali skupaj en zmazek, se opravičujem, ampak tako mislim. Moje mnenje je, da je jezik temelj, na katerem se vse skupaj gradi, da se mora otrok najprej in izključno naučiti slovenskega jezika. Na podlagi znanja jezika pa potem gradi in pridobiva vso ostalo znanje. Kako lahko v tej Vladi pričakujete, da bo otrok nadgrajeval znanje, če ne zna niti jezika, niti osnov, ne? Mi smo v Novi Sloveniji pripravili dober predlog, vi v Vladi Roberta Goloba, v koaliciji ste ta predlog vedno do zdaj tudi zavrnili. Na nek način me spominja to tudi na romsko problematiko, pa ne bom danes govoril o romski problematiki. Tudi tam smo ves čas vlagali zakonodajo, vsakič ste jo zavračali, zdaj pa, ko je umrl oče, ki je šel reševati svojega sina, pa ste pojedli vso pamet tega sveta in bi prišli z rešitvami in kar tekmujete v koaliciji zdaj med sabo, kdo ima boljše rešitve. Kje ste bili do zdaj? In enako se dogaja, podobno se dogaja tudi na tem področju. Ko govorimo o tem, kaj ste naredili in kaj niste, je potrebno poudariti, da ste med drugim tudi naš Zakon o tujcih, novelirali ste ga v času Vlade Roberta Goloba. Pa poglejmo, kaj ste naredili. Januarja 2021 smo v prejšnji vladi zaostrili Zakon o tujcih. Nekdo, ki pride živeti in delati k nam, se mora naučiti slovenskega jezika, pika. Postavili smo pogoj znanje slovenskega jezika, zahtevamo osnovno znanje slovenskega jezika. To smo januarja dosegli in zapisali v Zakon o tujcih v času naše vlade. In potem je prišla vaša Vlada, Vlada Roberta Goloba in ste ta zakon seveda spremenili, da ni več potrebe po osnovnem znanju slovenskega jezika, ampak ste znanje nadomestili z besednim izrazom "preživetveni nivo", kar pomeni zdravo, prosim in hvala. In vi nosite odgovornost, da danes na ulicah poslušamo tujce, ki ne znajo slovenskega jezika, ker jim je zaradi vas koalicijski poslanci in poslanke in pa Vlade Roberta Goloba ni potrebno, ker je dovolj preživetveni nivo. Zdravo, prosim in hvala, to ste vi zapisali v Zakon o tujcih namesto, da bi obstala prejšnja določba prejšnje Vlade, da je pogoj znanje, osnovno znanje slovenskega jezika. Povejte mi, če pričakujem preveč; tujec, ki pride živeti in delati k nam, se mora naučiti slovenskega jezika brez pardona. Zato še enkrat, vso odgovornost nosi ta Vlada, Vlada Roberta Goloba, minister za vzgojo in izobraževanje ter seveda tudi koalicijski poslanci, ki se ne zavedate, da na takšen način se tujci nikoli in nikdar ne bodo integrirali pri nas. In zato še enkrat želim, da sem jasno razumljen, ne krivim ne ravnateljice, ne krivim ne nobene učiteljice, ker si s tako vlado nimajo kaj pomagati, ker so tako ravnali zaradi tega v skrajni sili, ker so prepuščeni sami sebi. Ravnatelji so sedeli v Državnem zboru, govorili ministru, minister jih ni slišal. To je bilo že večkrat do zdaj. In Državni zbor je tisti, ki bi moral sprejeti ustrezno zakonodajo za uspešno integracijo tujcev, Vlada Republike Slovenije pa kot izvršna veja oblasti mora to tudi izvrševati. In ko začnejo učitelji pošiljati vabila v albanskem jeziku, je to dokaz, kako nesposobna je Vlada Roberta Goloba in kako popolnoma odpoveduje pri zaščiti slovenskega jezika in integraciji tujcev. In danes, spoštovane, spoštovani, gledamo rezultate te Vlade. Ker kam pa pridemo, da se bomo mi prilagajali tujcem? Ali mogoče ta vlada, Vlada Roberta Goloba meni, da se bodo učitelji, zdravniki, zaposleni na upravnih enotah, da bodo ti ljudje govorili albansko? A ni logično in pravilno, da tujec, ki pride živeti in delati k nam, da se nauči jezika, kjer prebiva? In tukaj bi rad bil zelo jasen. Moja svakinja, ki živi v Nemčiji, doma govori slovensko, otroci govorijo slovensko. Ko pa zapusti svoj dom in gre na ulico in gre v uradne inštitucije, v gostilno, ne vem, kamorkoli drugam, govori nemško. In enako pričakujem od vseh naših državljanov, da uporabljajo slovenski jezik. Jaz osebno se ne bom nikomur prilagajal. Sam osebno bi predlagal tudi zakon, da kdor se v določenem času, recimo v roku enega leta ne nauči slovenskega jezika, ni upravičen do socialnih transferjev, recimo do denarne socialne pomoči. To je bila prva stvar, ki bi jo morali narediti. Ne znajo brati vabil, za pridobiti socialno podporo so pa profesorji slovenskega jezika. Zakaj? Zaradi tega, ker jim ni treba znati slovensko, ker jim ta država, ta Vlada Roberta Goloba to tudi dovoljuje. Da pa ne omenjam Zakona o kulturnih pravicah narodov nekdanje Jugoslavije. Lani smo v državnem zboru razpravljali o zakonu, kjer ste zraven pripeljali tudi amandma, poslušajte pozornost zdaj, po katerem bi morala Slovenija kot država zagotavljati denar za brezplačno učenje maternih jezikov priseljencev, spremljati njihovo izvajanje in celo omogočati gostovanje učiteljev iz držav nekdanje SFRJ. Vse to bi plačal slovenski davkoplačevalec. Amandma je bil kasneje po ostrih odzivih javnosti in opozicije umaknjen, v Novi Sloveniji smo takrat napovedali celo referendum. In verjemite mi, če bi ta zadeva obveljala, kar ste si zamislili, da bomo mi financirali tuje jezike na naš davkoplačevalski denar, ste se zmotili. In mi bi šli tukaj do konca. In zato smo tudi jasno in glasno zagrozili z referendumom, ker to je nedopustno. Je pa ta vaš zakon takrat jasno pokazal razmišljanje aktualne Vlade. Namesto da bi država najprej zagotovila učinkovito učenje slovenskega jezika, uradnega jezika Republike Slovenije, ste želeli sredstva namenjati spodbujanje tujih jezikov. Čigava vlada ste vi, dajte mi povedati, ne. In takrat se tudi spomnim besede albanske učiteljice, ki je dejala: ne učiti naših otrok albanskega jezika, tistega znajo, naučite jih iz slovenskega jezika, da bodo pridobili izobrazbo in da bodo enakovreden del te družbe. Sploh se ne zavedate, jemljete prihodnost vsem tem otrokom.

In zaradi vsega naštetega imamo v Novi Sloveniji dovolj. Zato smo tudi sklicali današnjo nujno sejo, kjer enostavno zahtevamo rešitve na področju priseljevanja, integracije tujcev ter znanja slovenskega jezika. Zdaj v nadaljevanju bom pa podrobneje predstavil vsebino današnjega sklica, ki ste ga tudi sami prejeli. Nedavno so v eni izmed osnovnih šol staršem na roditeljski sestanek vabili z uradnim vabilom tako v slovenščini kakor tudi v albanščini. V tem se kaže simptom spodletele integracije tujcev v Sloveniji, ki je posledica nesprejemanja učinkovitih ukrepov ter potrjevanja škodljivih zakonskih sprememb na področju priseljevanja v aktualnem mandatu. Vzgoja in izobraževanje sta za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v nova okolja med najpomembnejšimi dejavniki, ki prispevajo k zagotavljanju enakih možnosti za njihov uspešen razvoj in vključevanje v družbo na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih letih raste število vključenih otrok, učencev, dijakov priseljencev, katerih prvi jezik ni slovenski. Na predšolskem področju kažejo podatki porast vključenih priseljenih otrok s tri cela in še nekaj odstotka v letu 2017 na 9,14 odstotka populacije v letu 2024. Tudi za programe osnovne šole lahko ugotavljamo porast vključenih učencev priseljencev s 3,77 odstotka populacije v letu 2017 na 8,97 odstotka populacije v letu 2024. Najmanjši porast je na področju srednjega šolstva, kjer je delež vključenih dijakov priseljencev v letu 2017 znašal 5,4 odstotka populacije, v letu 2024 pa 6,9 odstotka populacije. V zadnjih petih letih narašča število držav, iz katerih se vključujejo otroci v vrtce in šole. V vrtce se vključuje največ otrok iz držav Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Srbije in Ukrajine. Narašča tudi število otrok, pri katerih izvorna država ni prepoznavna. Največ učencev priseljencev, ki so se v preteklih petih letih vpisali v programe osnovne šole, prihaja iz Srbije, Ruske federacije, Kosova in Makedonije, največ dijakov priseljencev, ki so se v zadnjih petih letih vpisali v programe srednješolskega in poklicnega izobraževanja, pa iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije in Srbije. Otroci se morajo za to, da dosežejo ustrezno raven obvladovanja učenja jezika kot otroci, za katerega je učni jezik prvi jezik, učiti učnega jezika do sedem let. Zaradi raznolikosti prvih jezikov in kultur se zahtevnost medsebojnega sporazumevanja med otroki in učitelji povečuje. Izziv za učitelje in ravnatelje je vse bolj že osnovno komuniciranje s starši in otroki priseljenci, ki ne razumejo slovenskega jezika. Mednarodne raziskave, kot je na primer PISA 2022, ugotavljajo, da 84 procentov učencev priseljencev in 3 procente vseh preostalih učencev poroča, da doma večinoma časa govorijo drug jezik od jezika, v katerem so opravili preverjanje znanja v raziskavi. Razlike v dosežkih so opazne; pri matematiki je povprečna razlika 60 točk v korist učencev, ki niso bili priseljenci, pri branju pa 47 točk. Tudi po prilagoditvi za socialno ekonomski profil učencev ostajajo pomembne razlike v dosežkih, kar poudarja potrebo po prilagojenih pristopih in podpori za učence priseljence. Za lažje vključevanje otrok, ki ne govorijo slovensko, v slovenski šolski sistem, smo v Novi Sloveniji predlagali uvedbo enoletnih pripravljalnic, v katerih bi se otroci intenzivno učili slovenskega jezika in spoznavali slovensko kulturo. Otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, bi pred vpisom oziroma vključitvijo v šolo opravljali preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Od otrok, ki se vključijo v prvo vzgojno izobraževalno obdobje, bi se zahtevalo znanje slovenščine na stopnji A1, od otrok, ki se vključujejo v drugo in tretje izobraževalno obdobje, pa znanje slovenščine na stopnji A2. Če bi preizkus opravili, bi se vpisali oziroma vključili v ustrezen razred osnovne šole, če preizkusa ne bi opravili, pa bi se vključili v pripravljalnico. Pripravljalnica bi trajala eno šolsko leto, njen program pa bi obsegal učenje slovenskega jezika in slovenske kulture v času pripravljalnice bi otrok lahko obiskoval tudi predmete šport, likovno umetnost, glasbeno umetnost oziroma druge dejavnosti po presoji ravnatelja. Vse več osnovnih šol se namreč sooča z izzivom, kako naj otroke tujcev, ki se preselijo v Slovenijo, uspešno vključijo v pouk, če nimajo zadostnega predznanja slovenščine. Takšen položaj je v prvi vrsti neugoden za otroka brez predznanja slovenščine, ki vsak dan sedi v razredu, ker ne zmore slediti pouku. Če gre samo za enega otroka v razredu, so lahko izkušnje včasih sicer zelo pozitivne, saj mu sošolci pomagajo. Otrok se hitro vključi in uči slovenščine. Zelo negativne pa so lahko po drugi strani izkušnje, kjer je tujcev v razredu več, zlasti če jih je več z enakim maternim jezikom. Razumljivo je, da se ti otroci povežejo med seboj, ker se sploh lahko sporazumevajo, težava pa nastane, ker se ves čas, tudi med odmori, med seboj pogovarjajo o maternem jeziku, doma govorijo o maternem jeziku, v prostem času se družijo z vrstniki, ki govorijo njihov materni jezik. S slovenščino se srečajo samo pri pouku in učitelji so edini, ki od teh otrok pričakujejo komunikacijo v slovenščini. Osvajanje slovenščine tako poteka prepočasi, da bi se lahko pri sporazumevanju in snovi pri predmetu dovolj hitro ujeli preostale učence v razredu, zato morajo učitelji čas v razredu posvečati dodatni razlagi, s katero poskušajo zaobiti jezikovno oviro ali celo znižati zahtevano raven znanja. To po drugi strani pomeni, da celoten razred počasneje napreduje, tudi vsi ostali otroci, ki nimajo težav z razumevanjem slovenskega jezika. V nekaterih krajih se že dogaja, da starši slovensko govorečih otrok skušajo svoje otroke vpisati v šolo, kjer je manj tujcev, da bodo njihovi otroci deležni pouka, kjer učitelji zaradi velikega deleža ne slovensko govorečih otrok ne bodo primorani zniževati standarda in tudi znanja. Na ta način se seveda tujci slabše, če sploh, integrirajo slovensko okolje. Za uspešno integracijo je ključno poznavanje slovenščine, da se lažje vzpostavljajo stiki med tujci in lokalnim prebivalstvom in da ne pride do oblikovanja izoliranih tujejezičnih jezikovnih skupnosti, ki komunicirajo in se družijo zgolj s pripadniki te jezikovne skupnosti. S slovensko govorečim okoljem pa praktično nimajo stika. Žal aktualna koalicija ni želela prisluhniti predlogu opozicije in je naš predlog pripravljalnic zavrnila. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je sicer spoznalo, da naraščajoče število tujih otrok predstavlja vse večji izziv v šolah in da je nekaj treba ukreniti ter v državni zbor poslalo predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je vsebovala tudi zvodenelo različico pripravljalnic. V spremenjeni 50. člen se je tako dodalo novo besedilo: Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski v nadaljnjem besedilu učenci priseljenci iz drugih držav se k pouku obveznih predmetov lahko vključijo postopoma glede na znanje slovenskega jezika v skladu s smernicami za vključevanje jezikov in drugih jezikovnih in kulturnih okolij v Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa. Pri sprejetem ukrepu pa žal ostaja nedorečenih in nejasnih mnogo vidikov, vključno s trajanjem in ravnjo jezika, ki jo mora doseči otrok, preden se lahko vključi v redni pouk. Zato upravičeno dvomimo, da bodo sprejeti ukrep dosegel osnovni namen, da bi se otroci najprej dovolj dobro naučili slovenščine, preden se vključijo v redni pouk, zlasti ker so šole še vedno v veliki meri prepuščene svoji iznajdljivosti, namesto da bi bil jasno določen postopek vključevanja, priseljenih otrok, ki ne govorijo slovensko. Učitelje in ravnatelje se v spodbujanju z izzivom naraščajočega števila otrok in njihovih staršev, ki ne govorijo slovensko, pušča same, saj sistemsko nimajo na voljo ustreznih orodij, ki bi spodbujala integracijo. Zato se vedno bolj dogaja, da morajo učitelji početi vse drugo, namesto da bi se lahko osredotočili na svoje delo, in to je poučevanje otrok. Ob tem se verjetno vsi zavedamo, da učiteljev v slovenskih šolah že tako primanjkuje v Združenju ravnateljev ugotavljajo, da od vrtca do konca srednje šole primanjkuje več kot 7000 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. V letošnjem šolskem letu se poleg tega pričakuje še nekoliko več upokojitev kot lani, če šolam in učiteljem ne stopimo nasproti tudi z ukrepom, ki jim bodo pomagali pri delu z neslovensko govorečimi otroki, pa lahko pričakujemo, da bo učiteljski poklic zapustilo še več predanih učiteljev. Po podatkih statističnega urada je leta 2024 število tujih tujcev povečalo za skoraj 11700, medtem ko se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za skoraj 4800. Na začetku januarja 2025 je tako imela Slovenija 2 milijona 130850 prebivalcev, od tega so desetino predstavljali tuji državljani. 1. novembra 2024 so se začele uporabljati določbe zakona o tujcih, ki kot pogoj za dovoljenje za stalno prebivanje tujcev določajo znanje slovenskega jezika na osnovni šoli na osnovni ravni. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino pa zakon sedaj zahteva znanje slovenskega jezika na preživitveni ravni, kar sem razlagal prej. Novela zakona je namreč pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1 nadomestila z znanjem na preživetveni ravni. To pomeni zgolj temeljito sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive vsakodnevne situacije, v katerih je izražen rutinsko in se ponavlja. Za izpolnjevanje pogoja znanja slovenščine na preživitveni ravni se šteje tudi, če je tujec sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Sloveniji, ki se izvaja v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na katerikoli stopnji v Sloveniji. Pogoji znanja iz slovenskega jezika na tej ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva slovenščini.