Hvala. Sprva je bilo težko zaradi vremenskih nevšečnosti, nato zaradi birokracije, na koncu pa zaradi vseh omejitev, je rekel mladi kmet v anketi, ki smo jo izvedli, kdaj bo kmetijstvo zanimivo za mlade kmete in zagotovo je to eden izmed razlogov zakaj nimamo več mladih kmetov. Jaz bom delila z vami nekaj statistike, ki je danes ni bilo, pa nam bo še morda malo bolj odprla oči. V Sloveniji je samo še 3,5 odstotkov nosilcev kmetij mlajših od 35 let, 6,8 odstotkov do dopolnjenega 40. leta in kar skoraj 44 odstotkov nosilcev kmetij je starejših od 65 let. In se lahko upravičeno vprašamo, kdo bo kmetoval jutri, kdo bo prideloval hrano in pa kdo bo zagotovil, da bo domovina še tako lepa, da bodo lahko vsi svetovni ljubitelji kolesarstva to videli. Jaz se zahvaljujem za povabilo v imenu Zveze slovenske podeželske mladine, mi z veseljem pridemo in spregovorimo, samo, če smo vabljeni. Veliko je namreč govora o mladih, pa vse prevečkrat brez mladih in ostane samo pri besedah. Zdaj, res je, da generacijske prenove ne moremo učinkovito nasloviti. Bili so povedani nekateri ukrepi, ki jih imamo za mlade kmete, ampak je potrebno opozoriti, da se vse več mladih odloča med tem, ko kmetujejo, da imajo še službo, kjer imajo neko zagotovljeno dohodkovno in socialno varnost, torej 8 ur v službi. Si predstavljate, vsi po osemurnem delovniki pridejo izmučeni domov in potem še tisti, ki se odločijo kmetovati 8 ur in več namenijo kmetovanju. In v preteklosti so se zelo borili ljudje za delavske pravice, zdaj pa vidimo, da ravno pri kmetih nam nekako ta logika in pa želje padejo.

Kaj je potrebno? Zagotovo je potrebno celovito podporno okolje, tako da mi zelo pozdravljamo, da ne govorimo zgolj o ukrepih za mlade kmete, ampak da med temi predlogi, ki jih imamo tukaj, je celovit in širok nabor ukrepov, ki morajo nekako zagotavljati dostop vsem kmetom, ne glede na velikost, panogo, profesionalnost, torej, da imajo možnost dostopati do sredstev in podpor, seveda pa mora biti poseben poudarek na prenosnikih kmetij. Pa še enkrat, ne samo, da imamo neke ukrepe, ampak potem tudi dohodkovno in socialno varnost. Zdaj, ključno je, jaz bom naštela kaj je ključno, da se ohrani ob vsem tem, kar je zapisano, kar še enkrat ponovno podpiramo. Torej dodatna plačila za mlade kmete, vezana na hektar, torej to je znotraj SKP. Potem zagonska podpora za prevzem gospodarstev, mladih kmetov, dodatne investicijske podpore, ki omogočajo prilagajanje kmetij, ampak te niso dovolj, zato ker imamo na eni strani investicijske podpore, ki pa jih mladi kmetje vse prevečkrat ne morejo koristiti zato, ker ne uspejo zbrati dovoljšnje število točk, ker na razpisih ni dovolj denarja ali pa ker nimajo kakšnih načinov kmetovanja, ki so, ki so tokrat bolj podprti.

Potem finančni instrumenti za mlade kmete. Torej. To je v obliki ničelnih oziroma nizkih obrestnih mer, garancijskih shem, nizkih stroškov vodenja povratnih sredstev. Mi smo večkrat že predlagali Ministrstvu za kmetijstvo, jih pozvali, da se ti finančni instrumenti razširijo na vse kmete, ker vidimo, da so težave tudi pri financiranju raznih investicij in si srčno prizadevamo, pa tudi tukaj še enkrat apeliramo, Evropska investicijska banka je dala mehanizem, kjer lahko države članice zdaj to implementiramo, tako da ne razumemo, zakaj nekako si ne prizadevamo tudi v tej smeri.

Zdaj, vse navedeno pa je potrebno vzpostaviti še ob medgeneracijskem prenosu znanja. o ukrepu, ki smo ga uspeli vpeljati, ponovno uvesti možnost podpore za zgodnje upokojevanje, uvesti ukrepe, ki bodo omogočali socialno varnost za prenosnike in prevzemnike in seveda podpore za sisteme nadomeščanja delovne sile na kmetiji, ki so v tujini že izvedeni, torej omogočajo kmetu, da je kdaj bolan, da ne rabi iti v štalo kljub temu, da ni zmožen. In na Finskem so šli še korak naprej. Imajo tudi možnost, da ko kmet gre na dopust, da je ta sistem, ki vskoči, na Finskem in celo za 20 dni kmetom to pripada, torej krije, krije država.

Potem so tu podpore za psihosocialno pomoč kmetom. Torej, večkrat se pogovarjamo o trajnostnem kmetijstvu, pa imamo okolje, ki ga zelo kmetje že sedaj varujemo, ne glede na to, če nam to kdo pove, da je potrebno ali ne. Definitivno brez ekonomske stabilnosti to ni možno. Vse prevečkrat pa pozabimo na to socialno trajnost in tukaj bi rada izpostavila, med kmeti je štirikrat večja stopnja samomorov v Sloveniji kot med ostalimi poklicnimi skupinami, torej štirikrat več smrti med kmeti in tu je potrebno okrepiti sisteme. Veseli nas, da je v sklopu projekta neMOČ podeželja, bil vzpostavljen sistem, ki zdaj deluje v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ampak vemo, da če imamo 60 tisoč, 60 tisoč kmetij, da ena oseba verjetno ni dovolj.

Potem to spreminjanje ukrepov oziroma kmetijskih usmeritev, ki je že bilo predstavljeno za investicije, bi jaz dodala, da tudi kmet rabi neko, neko trdnost in tudi spreminjanje podnebnih in okoljskih ukrepov, ki so bodisi letni ali pa večletni, ne gre v smeri, da želimo kmetu dati neko trdno okolje. Vemo, da država dela strategijo zdaj 2040, kmetu pa ne damo niti možnosti, da bi, da bi se strategija naredila za kakšno leto naprej.

Torej, da se vrnem na to, kdaj bo kmetijstvo bolj zanimivo za mlade. Kar 73 odstotkov anketirancev je odgovorilo, ko bodo odkupne cene in plače za kmete višje. Opozorila bi vas, da v Sloveniji je zgolj nekaj kmetij, kjer si izplačujejo plačo. Torej, vemo, kmetje delamo, razvijamo podeželje, skrbimo za prehransko varnost in tisto, čemur pravimo plače, investiramo v to, da lahko delamo lažje. Torej tudi v neko avtomatizacijo in pa sploh v neke razmere, ki omogočajo kmetovanje. Potem dve tretjini je odgovorilo, ko bo poklic kmeta bolj cenjen in tu je tudi skupna odgovornost. Škoda, da ni z Ministrstva za šolstvo nikogar tukaj, in pa, ko bo kmetijska zemlja bolj dostopna, to je že bilo danes izpostavljeno, smo našli tudi tukaj v tem gradivu. In tu bi rada povedala, da po eni strani želimo dostop do kmetijskih zemljišč za kmete, po drugi strani pa zdaj z Zakonom o obnovi narave, ki je ravno aktualen, pa dajemo prednost, predkupno pravico nekomu drugemu, nekomu tretjemu. Torej, mi se bomo morali odločiti, koga želimo podpreti, pa da poudarim še, da smo kmetje obvarovali to našo krajino skozi desetletja, stoletja.

Zdaj, ker ste tu vsi tisti ključni odločevalci, imamo kar dve ministrstvi in pa vas, ki odločate v Državnem zboru, bi naslovila še eno stvar. Torej, tudi če mi imamo vse te, vse te udejanjene sklepe, ki so zagotovo zelo potrebni, če želimo koga obdržati v kmetijstvu, pa nam ne bodo nič koristili, če bomo kot vi, kot država in pa mi kot kmetje in pa potrošniki, podprli trgovinski sporazum Mercosur. Torej, tu apeliram na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo. Na obe smo naslovili poziv, da naj odločno zavrneta trgovinski sporazum Mercosur, ki nekako bo oziroma predvideva uvoz iz tretjih držav, kjer je proizvedena hrana po drugačnih standardih, kjer vemo, da gre za kršenje delavskih pravic, potem tudi za krčenje deževnega pragozda, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana. Nikakor ne moremo razumeti zakaj, kot, kot ministrstva, predstavniki Vlade in pa seveda tudi vsi, vsi ostali odgovorni, zakaj nekako spet trgujemo na račun kmetijstva.

To je prva stvar, druga stvar, ki jo bo potrebno dodati, je enotni finančni okvir. Tudi tukaj si prizadevamo, da kmetijstvo ostane z lastnimi sredstvi, da se ne bo potrebno vedno znova z nekom boriti, ker vemo, če se kmet mora z nekom boriti, vedno ostane na stranskem tiru. In pa, predvsem zelo nujno je nekako, da to niso stvari, o katerih se zgolj pogovarjamo, ampak da so to potem sklepi in pa strategije, ki se, ki se udejanjijo. Ob deficitarnem poklicu pa je potrebno omeniti še bonificiran staž, za katerega verjamem, da tudi ni potrebno pojasnjevati, zakaj je potreben.

Zveza slovenske podeželske mladine vsako nedeljo zvečer objavlja zapise mladih kmetov, pogledov mladih kmetov, ki smo jih poimenovali skozi oči mladega kmeta. Tako da ste zelo lepo vabljeni, če želite nekako začutiti to razmišljanje mladih kmetov, da jih preberete, bi pa tu izpostavila, ker verjamem, da danes je veliko raznoraznih deležnikov danes tukaj. Po posameznih objavah prejmemo zelo veliko pritiskov, pa ne pritiskov kmetov, kmetje zelo spodbujajo, ampak predvsem pritiskov, da bi morali malo omiliti stvari, da kakšne stvari niso primerne, ampak dokler ne bomo pripravljeni slišati pogledov mladih kmetov, zagotovo naš cilj ni stabilno kmetijstvo. Torej pustimo, pustimo poglede različnih deležnikov. Torej, če mi sprejemamo vse omejitve in zahteve, verjamemo, da tudi naše besede imajo pravico biti zapisane in spregovorjene. Imamo pa danes, torej, da je kmetijstvo lepo pa priča temu, da pa vseeno 3,5 odstotka mladih kmetov pa imamo. Imamo pa ravno danes skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije izbor za inovativno mlado kmetico, inovativnega mladega kmeta. Kjer pa se res nagradi to, da je nekdo kmet in da imamo, da imamo svetlo prihodnost, da imajo mladi kmetje zelo raznolike ideje. In pa da biti inovativen ne pomeni vedno razviti neke tehnološke rešitve, ampak v Sloveniji biti inovativen marsikdaj pomeni tudi to, da sploh kmetija obstane. Še enkrat, to ni dovolj. Moramo se zavzemati za trajnost v vseh treh vidikih, torej tudi za dostojni dohodek in pa socialno varnost kmeta. Hvala za vabilo. Pa se priporočamo, da nas vključujete v te debate, ker če ne boste imeli glasu mladih kmetov, verjetno tudi prihodnost ne bo takšna, kot bi morala biti.