Hvala, gospod predsednik. Pozdravljeni, poslanci in poslanke.

Jaz bi pa mogoče v imenu Ministrstva za pravosodje podal določene informacije ali pa pojasnila v zvezi z razpravami na današnji seji in v zvezi s, kako gledamo, gledamo na določene točke sklepov. Mogoče najprej z enim vprašanjem, področje prekrškov, kjer je bilo tudi precej debat na večih zasedanjih romskih delovnih skupin. Uspeli smo, ravno včeraj se je končalo medresorsko usklajevanje, pripraviti manjšo novelo Zakona o prekrških, ki se nanaša na razmerje dela v splošno korist in nadomestni zapor. Bili smo zelo previdni, ker nismo hoteli povzročiti kakšne neustavnosti pa celo procesne neustavnosti, bistvo pa v tem je, da v primerih, ko imamo v navednicah povratnike, ki zlorabljajo delo v splošno korist, se ne bodo mogli izogniti nadomestnemu zaporu v prihodnje, takrat ko bodo že pozvani ali na, recimo temu, izvrševanje nadomestnega zapora. Zgodba ali pa ta stična točka je sedaj, bo prekinjena, če bo zakon sprejet, ampak kot sem rekel, včeraj se je ravno končalo medresorsko usklajevanje. In zaenkrat smo dobili podporo skoraj vseh ministrstev, slišal sem pa, da so tudi v nekaterih občinah zadovoljni s to rešitvijo. Ne bom rekel ali je to prvi ali drugi korak, ker pripravljamo še veliko daljšo, širšo novelo Zakona o prekrških, ampak ker je tista, recimo temu, negotova, ker stvari, dokler niso zapisane in javno objavljene, je težko imeti v njih debato, o tistem dalje ne bi, ampak ta, kot sem rekel, ta stična točka, ki je bila zelo težavna, pa ne samo za občine, ki sodelujejo na področju dela v splošno korist, konkretno probacija, ampak tudi strokovne službe probacije v Sloveniji, je sedaj prekinjena.

Naslednje vprašanje, v povezavi z enim od sklepov bi samo na kratko rekel. Glede povračila škode pri nasilnih kaznivih dejanjih že imamo Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji, omogoča izplačilo odškodnin. Uporabljajo ta zakon, ki je bil zaradi predpisov EU namenjen zlasti čezmejnim primerom, bom tako rekel, pač tujim državljanom, ki se jim je zgodilo kaznivo dejanje v Sloveniji, ta zakon pretežno uporabljajo na 99 procentov že slovenski državljani že tradicionalno. Tako da ta del je možen, manjka pa tisti del, ki je omenjen v točkah sklepov, ki se nanaša na vprašanje materialne škode, kjer pa preprosto, bom rekel, morali bi imeti zelo široko razpravo, da bi bil malce bolj gotov o tem, kaj govorim.

Glede, glede, omenjen je bil nek avtomatizem v zvezi z delom v splošno korist, oziroma ne, z denarnimi socialnimi pomočmi. Če je to v povezavi z otroci, pa če tudi ni, tudi z odraslimi osebami, se pravi osebami, ki uživajo denarno socialno pomoč, samo to bi povedal, da avtomatizem kot tak pač preprosto ne gre, vedno je treba obravnavati vsakogar individualno, v primeru otroka, otroka pa, če vpliva nekaj na otroka, pa še posebej. Nisem toliko, moje ministrstvo ni toliko pristojno za področje otrok, razen kolikor gre za mladoletniški kriminal, se pravi našo reformo mladoletniškega kazenskega prava, ampak glede na naše izkušnje, glede razmerja avtomatizem versus individualno obravnavanje, sem mogoče to bil dolžan opozoriti.

Glede enega zakona, ki je v naši pristojnosti, je pa povezan tudi z drugim zakonom, ki ni v naši pristojnosti, se pravi Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku, se pravi, recimo po domače, izvzetja iz izvršbe v primeru, če je denarna socialna pomoč, bi rekel, da je to tematika dveh drugih ministrstev, ne samo Ministrstva za pravosodje pač in da so bili vsi argumenti že bolj ali manj povedani ali gre za poseg v načelo socialne države. In da, gre, če bi se v to šlo. Vprašanje je, če je upravičen. So argumenti za in proti in pošteno moram reči, da nas prepričujejo recimo neke zadnje odločbe Ustavnega sodišča, vsaj v tej fazi glede Družinskega zakonika in pa, ampak zamejeno, moram reči, glede centrov za socialno delo in skrbi za varstvo otrok, nisem nujno rekel dalje od tega, ki kažejo bolj na močnejše spoštovanje načela socialne države. Ampak seveda, to je tematika dveh drugih ministrstev, ki danes tukaj nista prisotna.

S tem bi v bistvu končal. Hvala.