Najlepša hvala. Da, tudi sam bi želel predstaviti, kaj pomeni proračun za področje v naši pristojnosti oziroma za naše ministrstvo.

Če pogledamo celovito sliko, vidimo, da se pravice porabe na našem ministrstvu s predlogom, s predlogom proračuna dvigujejo, iz 555 milijonov v sprejetem proračunu se dvigne na 775 milijonov v letu 2026 in 730 milijonov v letu 2027. Večji del tega povišanja gre za nadomestila TEŠ skladno z interventnim zakonom, je pa razvidno tukaj, da predvidevamo tudi večje črpanje evropskih sredstev v tem letu in posledično tudi povečano integralo slovenske udeležbe. Če pogledamo našo integralo v celoti, vidimo, da sta predvsem dva ukrepa tista, ki zajameta. Skoraj 85 odstotkov sredstev, ki jih imamo na integrali, in sicer 59 odstotkov sredstev je namenjenih gospodarski javni službi, linijskem prometu, se pravi javnemu potniškemu prometu, 25 odstotkov nadomestilu TEŠ skladno z zakonskimi zahtevami, 16 odstotkov predstavljajo ostale vsebine MOPE Namenska sredstva skupaj znašajo, so predvidena nekje v višini malo manj kot 160 milijonov v letu 2026. Največji del teh sredstev je podnebni sklad. Predvideva se, predvidevajo se prilivi nekaj več kot 110 milijonov za izgradnjo odlagališča NSRAO nekaj čez 40 milijonov, letna dajatev po zakonu o alternativnih gorivih nek dober milijon, ostala in ostala sredstva, ki jih pridobivata ARSO oziroma IRSO. Tem sredstvom gre za prišteti še dodatna sredstva, ki jih pridobivamo iz centraliziranih programov Evropske unije, predvsem je to Life program, tukaj je 3,3 milijone sredstev oziroma malo manj kot 3 milijone v 2027. Namenska sredstva so tudi. So pa tudi prvič socialni sklad za podnebje, v letu 2026 se prične črpanje tega, potem modernizacijski sklad, ki je tudi novost, do katerega smo se, smo se izborili, 20 milijonov je predvidenih v 2026 in 2027, dodatno predvidevamo še sredstva švicarskega mehanizma in postavljamo nove, nove limite pri koheziji. Pri koheziji bi poudaril to, da del kohezije za črpanje na naših za črpanje ukrepov v pristojnosti MOPE je v našem finančnem načrtu, del pa je načrtovan na ministrstvu za kohezijo. Tukaj so razvidni seštevki po letih. / pokaže zboru/

Če pogledamo po vsebinskih sklopih, finančni načrt s področja energetike znaša skupaj 273 milijonov evrov oziroma malo manj kot 200 milijonov v letu 2027, od tega je večji del načrtovan v finančnem načrtu MOPE, 130 milijonov od tega 2026 je nadomestilo TEŠ za izvajanje gospodarske javne službe, 20 milijonov za omenjeni modernizacijski sklad, 9 milijonov švicarski mehanizem in 17 milijonov kohezija. O dodatni, dodatni koheziji v finančnem načrtu ministrstva za kohezijo sem že govoril. Predvidenih je pa tudi še dodatnih 40 milijonov v finančnem načrtu Ministrstva za finance iz naslova načrta za okrevanje in odpornost. V okviru kohezije skupni znesek je dobrih 70 milijonov, v letu 2027 to naraste na 93 milijonov, od tega največji del gre za ukrepe, vezane na energetsko učinkovitost, dobrih 30 milijonov, dobrih 16 milijonov za obnovljive vire energije, 12 milijonov za energetske sisteme, skoraj 10 milijonov pa za pravični prehod Savinjsko-šaleške regije in Zasavja. Iz načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih slabih 40 milijonov; gre za sončne elektrarne, za male hidroelektrarne, za nadgradnjo distribucijskega omrežja in druge ukrepe. S področja prometa se predvideva raba 385 milijonov sredstev, približno enak znesek v letu 2027. V finančnem načrtu MOPE je večji del tega namenjen izvajanju gospodarske javne službe tako za medkrajevne avtobuse kot železnice. Dobrih 40 milijonov je za subvencije za vozovnice, slabih 15 milijonov za prevoze na klic, ki dopolnjujejo ponudbo javnega potniškega prometa za delovanje Dujpa in za druge stroške, stroške prodaje vozovnic, vzdrževanje informacijskega sistema. Dobrih 20 milijonov je s področja prometa predvideno tudi v okviru kohezije. Tudi tukaj so dodatna sredstva predvidena še pri drugih proračunskih uporabnikih, skupaj 45 milijonov.

S področja prometa bi poudaril eno stvar in sicer, da Gro sredstev gre za izvajanje gospodarske javne službe, kjer beležimo bistveno povečanje rabe s prehodom, z vzpostavitvijo Dujpa, prehod na nov sistem obračunavanja z novimi voznimi redi. Se je povečal. Tako, tako obseg kilometrov, ki so prevoženi z javnim potniškim prometom v avtobus. Z avtobusnim medkrajevnim prometom se beležimo deset milijonov več prevoženih kilometrov na leto, v železniškem pa še dodaten milijon kilometrov več. Temu sledi tudi porast števila potnikov in tudi v letih 2026 in 2027 načrtujemo nadaljnjo rast. S področja prometa ukrepe v Integrali dopolnjujemo s kohezijo. V finančnem načrtu Mope je večji del teh sredstev, dopolnjuje se drugi. Največ sredstev bo namenjenih projektom trajnostne mobilnosti v mestnih občinah, se pravi, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa preko mehanizma, kar so že, celostni teritorialni načrti, načrti in naložbe načrti. To dodatno predvidevamo razpise za ne mestne občine, se pravi, da dopolnjujemo ponudbo sredstev za take ukrepe tudi izven mestnih občin. Sredstva bodo šla pa tudi za pripravo različnih regionalnih strategij in vzpostavitve regionalnih centrov mobilnosti za spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa. Iz Načrta za okrevanje in odpornost bodo šla sredstva za polnilna mesta za električna vozila, polnilna mesta za službena vozila, za nakup električnih in vodikovih avtobusov in zaključevanje projekta pomembnega projekta digitalizacije, spremljanja prometne politike in investicijskih infrastrukturnih projektov. S področja okolja je največji del sredstev namenjen podnebnim ukrepom. Skupni načrt za področje okolja in podnebja predvideva skoraj 200 60 milijonov evrov v letih 2026 in 2027, od tega največji del so namenski. To velja tako za Podnebni sklad kot za odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov. Kot vsebinski sklopi pa poleg ukrepov, ki so v podnebnem skladu, izpostavljamo še predvsem saniranje neurejenih odlagališč, spremljanje stanja okolja in hidroloških dejavnosti oziroma drugih aktivnosti Arso, ostalo pa za izvršbe, za izvršbe inšpekcijskih določb za delovanje Arao in dodatna sredstva, ki jih predvidevamo še v okviru kohezije. V okviru kohezije gre tudi za projekta Arso. Po eni strani je to projekt Sovir za nadgradnjo opozarjanja pred vremenskimi ujmami in za projekt Lastovko, ki bo izboljšala podatke s področja kakovosti zunanjega zraka. Iz Načrta za okrevanje in odpornost bomo namenjali tudi sredstva za digitalizacijo. Gre za del slovenskega lokacijskega okvirja, za informacijski sistem, ki bo pospešil različna okoljska dovoljevanja in tudi digitalizacijo okoljskih presoj. Tudi z namenom, da se ti postopki bistveno pohitrijo. Iz sklada za obnovo bomo črpali sredstva tako v letu 2026 kot 2027 za ureditev javnih površin, kjer se zadržujejo otroci v okviru Mežiške doline in za mokro čiščenje javnih površin v teh istih občinah, skladno s programom, ki smo ga pripravili skupaj s temi občinami za sanacijo doline.

Podrobneje bi izpostavil Podnebni sklad. Po eni strani bi želel poudariti pretekle rezultate, da smo prišli v fazo, ko črpamo bistveno učinkoviteje in tudi z bistveno večjim učinkom. Samo v zadnjih treh letih se je iz Podnebnega sklada črpalo toliko sredstev kot v vseh letih doslej. V lanskem letu recimo je bilo izplačanih 152 milijonov evrov različnih podpor. To pomeni, da skupna mobilizirana sredstva so še toliko večja. Ampak samo s tem, samo s temi sredstvi smo uspeli sofinancirati tako skoraj 20 tisoč sončnih elektrarn kot 2 tisoč kotlov na lesno biomaso, preko 12 tisoč toplotnih črpalk, potem eko lesa, električna vozila, nakupili smo okolju prijazna vozila za javni prevoz in financirali sredstva v sanacijo, v sanacijo stavb.

Za nadaljnja leta 2026 in 2027, je nedavno vlada sprejela tudi program porabe sredstev. Tukaj je izsek predvidenih, predvidenega črpanja v letih 2026 in 2027. Skladno s tem odlokom bo v teh letih največji obseg sredstev posamično šlo za naložbe v javni potniški promet. Na dan, velik, precejšen obseg sredstev, skoraj 15 odstotkov, gre za razogljičenje industrije, približno tak obseg tudi za stavbe in za trajnostno gradnjo, nadaljnji ukrepi pa brez emisijska vozila, polnilna infrastruktura. Potem toplotne črpalke oziroma kotli na lesno biomaso in drugi ukrepi. Izpostavil bi predvsem tudi še ukrep deset milijonov evrov sredstev, ki gre za energetsko sanacijo stanovanjskih stavb socialno najbolj šibkih občanov.

Toliko bi uvodoma poudaril, pa se prepuščamo razpravi.