Ja, hvala lepa za besedo.

Ministrstvo se povečuje glede na proračunska sredstva iz sedanjega proračuna leta 2026 z novim predlogom za leto 2026 za 27 procentov in podoben znesek ostaja za leto 2027, iz samega, bom rekel, načrta v tem delu. Skupaj je ta znesek v višini 379,6 milijona in 390 milijonov v letu 2027. Ampak ta sredstva niso edina sredstva, mi mnogo več denarja dobimo iz drugih virov. Pa najprej samo o proračunskem in potem še o dodatnih drugih, vseeno je glavni poudarek na proračunskem delu teh 380 milijonov, predvsem sredstva za vzdrževanje vodotokov. Mi po novem dvigamo sredstva za vzdrževanje vodotokov na 55 milijonov, kar je za 5,9 milijonov več kot preteklo leto in v letu 2027 na 63 milijonov. To pomeni, ta postopna rast, včasih zanemarjenega vzdrževanja, smo zdaj praktično podvojili, tudi glede na leto 2023, če štejemo pa prejšnja leta, pa smo praktično tudi večkratnik, bom rekel, tega dela.

Sredstva so namenjena tudi drugim dejavnostim na vodah, raziskovalni dejavnosti, pripravi, bom rekel modelov in simulaciji raziskovalnih na tem področju, kako, če se podobna simulacija lahko zgodi, kot je bila poplave v preteklosti in vrsto manjkajočih analiz in gradiv, ki smo jih, kot veste že od prejšnjega zakona, od sprejetja Zakona o vodah, praktično na ministrstvu niso bila pripravljena in zdaj pospešeno, bom rekel, pripravljamo.

Drugo področje je na področju narave, kjer bo v osnovi, ohranjamo višino sredstev, kot je bilo v preteklosti, jih ne dvigamo. Znotraj tega pa seveda predvsem racionaliziramo ta del, da so sredstva namenjena zagotavljanju biotske raznovrstnosti in drugih vsebin, ne pa več za plače parkov in vseh ostalih zadev, zato ker smo dali tam pogoj, da vodstva parkov zaslužijo s svojo dejavnostjo v osnovi za to, ne gre povsod za enak princip, zato ker nekateri parki so mlajši in nimajo možnost pobirati vstopnine ali kaj drugega, zato se pri njih, bom rekel, ta postopen del, bom rekel, pripravlja.

Na področju rudarstva ni predviden kakšen večji strošek, razen to, da kot veste, da se, so stroški za vzdrževanje in monitoring na že zaprtem Rudniku Trbovlje Hrastnik. Nekaj smo imeli še, imamo še proračuna sredstev za zapiranje Rudnika Žirovski vrh in nekatere druge obveznosti. V tem proračunu pa niso predvidena sredstva za postopno zapiranje rudnika Velenje zato, ker še ni zakonske osnove za to. Mi računamo, da bomo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje vložili še v tem letu in ko bo točno, ko bo ta zakon sprejet in drugič, ko bomo naredili revizijo programa zapiranja, ki je skupaj ocenjen v velikosti let ene milijarde v 20 letih ali približno 50 milijonov letno. In ko bo ta mednarodna revizija narejena ga Vlada po predlogu zakona sprejme v roku pol leta po sprejetju zakona. Takrat bodo tudi zneski operativno znani in bodo potem sredstva zagotovljena iz rezerve ali drugih stvari. Tako kot se po navadi, bom rekel, na teh primerih dela.

Na področju prostora in graditve ni posebnih dodatnih sredstev. Gre za to, da izboljšujemo zlasti to informacijsko bazo stanja, ki ga imamo v prostorsko informacijskem sistemu, ki ga imamo v izboljšanju evidenc Gurs in ki ga imamo tudi z nekaterimi projekti, pri čemer je morda najtežji projekt, ki ga pripravljamo, program preventivne aktivnosti za izboljšanje, dolgoročno izboljšanje stanja objektov na potresno varnost. Naša ocena, ki smo jo, če se spomnite v prejšnjem programu oziroma nacionalnem programu, ki smo ga nastavili na tem je, da zna biti strošek ob morebitnem potresu v Ljubljani in v teh aktivnih zadevah tudi preko deset milijard. Vemo, da je to nova tema. Tudi ko bomo s tem programom, bom rekel, prišli in pogledali, šele takrat se bo vrednotilo tudi, kakšne aktivnosti bi lahko bile s strani države kot pomoč. Ampak v osnovi bo tukaj šlo, da so vendarle lastniki nepremičnin odgovorni ali pa odgovorni za tisti, da seveda izboljšajo predvsem stanje objektov iz leta 1960 in takrat, ko so na posameznih delih tudi funkcionirali.

Inšpekcijski službi podobna sredstva, kot so bila v preteklosti. 7 milijonov in nekaj zagotavljamo za intervencijo. predvsem v rušenju in odstranjevanju tistih objektov, ki niso mogli priti do tega. Moram povedati, da se je zdaj glede na ustavno odločbo o razveljavitvi 146. člena sprostilo tudi to, da inšpekcija lahko tudi po objektih, ki so bili dolgoročnega skladnega razvoja, ukrepa naprej oziroma imajo drugačno možnost, kot ste se spomnite tudi v zakonu sprejeli.

Kot sem rekel, da so to manjši deli sredstev, lahko povem, da iz drugih virov praktično ministrstvo dobiva dodatnih 700 milijonov evrov, 650 do 700 milijonov evrov letno. Kje so ti drugi viri? Najprej iz sklada za obnovo, ki ga v tem proračunskem znesku ne vidite za naše ministrstvo, ampak je to posebno sredstvo v tako imenovani drugi bilanci, je predvideno tudi za leto 2026 in 2027 velikosti res 350 do 400 milijonov sredstev. In smo dejansko že na tistem viru, podobno kot je ministrica Bratuškova razlagala, da smo v fazi, bom rekel, omejeni s sposobnostjo projektiranja in izvajanja, bom rekel, del na tem delu. Mi bi si želeli, da bi ta obnova bila tudi večji znesek v teh dveh letih, ampak mislim, da je to realna zgodba. Če skupaj seštejem je to desetkratnik nekdanjega vzdrževanja in vsega tega, tudi ko povečamo stvari in bi bili večji posegi tudi težko realno izvedljivi, nekateri pa pa tudi praktično že tudi zaradi precenjenosti izvedbe tudi težko, bom rekel, uresničeni.

Drugi vir za sklad za obnovo, ki sem ga omenil, je sklad za vode. V skladu za vode načrtujemo 66 milijonov evrov za tako strokovne razvojne naloge, za gradnjo vodovodne infrastrukture kot del pomoči za izvajanje izrednih ukrepov in tudi za oskrbo s pitno vodo, varovanje vodnih virov, gradnjo in nakup vodooskrbnih sistemov in tudi nakup zemljišč na tem območju. Dodatno bomo prinesli tudi 40 milijonov sredstev, ki se bo nabirala, bom rekel, iz letošnjega leta, skupaj sto milijonov letno, je pa to pomemben vir tudi za delovanje, bom rekel, institucionalnih institucij upravljanja z vodami, kjer zaradi velikega obsega del, ki ga ima, ki ga imamo na tem področju praktično tudi Direkcija za vode predlagamo institucionalno prireditev v javno gospodarsko službo, ki bi se v naslednjem obdobju, teh štirih, petih let tudi šla v podoben sistem, kot smo ga imeli pred tem, zato ste me poslanci iz vseh vrst opozorili predvsem na zgodbo Puha iz preteklosti in še nekaterih drugih, kjer je bila ta zadeva bolj obvladljiva. Seveda, ko smo povečali ta desetkratnik, pa še kaj več tega je seveda tudi ta institucionalna preureditev potrebna, da lahko funkcionira in takrat bo Sklad za vode eden izmed tistih stabilnejših virov ali pa rednih prihodkov tudi bolj direktno, kot je bil do zdaj in bolje opravljen kot je bil v preteklosti. Poleg sredstev iz vodnega sklada imamo predviden tudi velik obseg porabe evropske kohezijske politike v tem obdobju. Mi načrtujemo v višini 110 milijonov evrov rezervirati programe evropske kohezijske politike, zlasti na investicijah v vodah, tako da razbremenjujemo in delno potrebna sredstva za obnovo ali pa nekatere investicije, ki so seveda nujno potrebne za izboljšanje stanja voda, ne samo vzdrževanje, ampak tudi v investicijskem smislu. Mi v tem trenutku je to približno tudi obseg, ki smo ga že v letošnjem letu izpeljali, ker je nekaj deset projektov, bom rekel, v realizaciji že zdaj. Novi prihajajo za prihodnje leto, v leto 2027 pa preko 150 milijonov iz sredstev kohezije.

Naslednji viri, ki jih imamo za več namenov, so sredstva za načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo realizacija tudi v prihodnjem letu za 111 milijonov. Veste, da načrti za okrevanje in odpornost se zaključijo junija leta 2026 in ta sredstva, poleg vseh začetih projektov in sredstev, ki smo jih vložili v letošnjem letu, ki je pa praktično še večji od tega, zaključujem v letu 2027 pa se ta vir tudi ukine.

Pri podnebnem skladu smo tudi porabniki določenih projektov, tukaj gre pa manj za vode. Nekatere informacijske sisteme in tudi nekatere predvsem zlasti zelena infrastruktura in pogoji. Imamo sredstva v višini 11 milijonov v letošnjem letu, če skupaj seštejem, je proračun za leto 2026 v višini 910 milijonov poleg, se pravi, ko seštejem, tako bom rekel, proračunska sredstva, samega proračuna iz 380 plus ta dodatna sredstva skupaj 910 milijonov in nekaj podobnega tudi v letu 2027. Glede na to, da smo praktično v investicijskem ciklusu, ne da bi želeli, ampak zaradi obnov, ki so potrebne na vodah tudi zaradi samega ciklusa praktično v velikostnem redu proračuna ministrstva za promet oziroma za infrastrukturo je to relativno velik proračun in mislim, da je tudi maksimalna zmogljivost ministrstva in vseh sistemov, ki jih v takem delu, bom rekel, opravljamo in da bo v teh sredstvih, ki sem jih prej omenil, je tudi pri sanaciji so zagotovljena sredstva za plačila ali pa za poravnavo, bom rekel, sredstev za vse obnove občin noter so zagotovljena del za pokrivanje stroškov individualnih oseb, fizičnih in pravnih oseb v poplavah, kjer se že, bom rekel, zdaj v veliki meri že letos postavljajo, mislim pa, da predvsem občinski projekti, predvsem zlasti v veliki meri, bom rekel, zaobseženi v letu 2026, delno 2027 in 2028, tako kot je petletni program. Narejen. Vse skupaj. Mislim, da smo praktično eden izmed tistih ministrstev, kjer se povečujejo sredstva skupaj na tem nivoju in smo zadovoljni s predlogom, kakršen je bil podan. Hvala lepa.