Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Takoj na začetku naj povem, da smo na Ministrstvu za infrastrukturo s finančnim načrtom, ki nam, ki smo ga potrdili na Vladi, zadovoljni. Še več, mislim, da bomo ali pa da bodo morali moji sodelavci kar krepko zavihati rokave, da bodo lahko vse, kar je v proračun vključeno, tudi realizirali. Preden grem na naš finančni načrt, bi pa mogoče zelo na kratko podala še ali pa povedala, da je javnofinančna slika tudi s tem proračunom, ki ga imate pred sabo, dobra in stabilna. Če se primerjamo s povprečjem Evropske unije oziroma evro držav, kot jim rečemo, so naši parametri pravzaprav v vseh kategorijah boljši kot je povprečje evro skupine, kar mislim, da je dobro.

Če pogledamo naložbe v prometno infrastrukturo v mandatu te Vlade, tudi to sem že večkrat javno povedala, to seveda pomeni državne ceste, železnice, avtoceste in tudi drugi tir, skupaj od leta 2022 do leta 2026 bo v prometno infrastrukturo v naši državi vloženo več kot sedem milijard evrov. Seveda, tu gor so leto 2022 do 2024 realizacija, za leto 2025 ocena realizacije in za leto 2026 predlog, ki vključuje tudi predlog tega proračuna. Se pravi sedem, mislim, da je seštevek 7,2 milijardi evrov. Tako, da to so res zgodovinsko visoke številke.

Kar se tiče Ministrstva za infrastrukturo, v katerem je velik del seveda naša direkcija. Številke pravzaprav iz leta v leto naraščajo, tako da integralna sredstva, namenska sredstva, evropska sredstva, slovenska udeležba. Želim vam pokazati podatke, ker poleg tega, kar vidite v proračunu, je v naših proračunskih skladih še nekaj več denarja. Se pravi, to, kar je zdaj, kar zdaj vidite v predstavitvi, je to, kar vidite tudi v našem finančnem načrtu. K temu je treba prišteti še v manjšem delu podnebni sklad, v enem večjem delu pa Sklad za obnovo Slovenije. Tako, da v Skladu za obnovo Slovenije ocenjujemo v letošnjem letu, pa bom zaokrožila, 185 milijonov evrov realizacije v naslednjem letu, velik del, to je 174 milijonov evrov in v letu 2027 še dodatnih 67 milijonov evrov.

Tudi v načrtu za odpornost in okrevanje je v naslednjem letu še 18,8 milijona evrov, tudi to se ne vidi v našem finančnem načrtu, se pravi, je k številkam, ki jih vi vidite kot finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, treba v letu 2026 prišteti 200 milijonov evrov in v letu 2027 še dodatnih 67 oziroma 68 milijonov evrov. Nekaj manjšega, čeprav številke tudi niso tako male, no. Milijon v letu 2026 in sto milijonov v letu 2027 je v tem trenutku za naše projekte rezervirano, če lahko tako rečem, v okviru Ministrstva za kohezijo in regionalno politiko in razvoj. In v letu 2026, ja, v letu 2026 še pri Urso, pri Ursutu, se pravi, to je, to so sredstva za načrt, odpornost in okrevanje. Ko vse to seštejemo, pridemo do številk, ki mislim, da so res, bom rekla, kažejo koliko ta vlada namenja za prometno infrastrukturo in rastejo pravzaprav iz leta v leto. to so v bistvu skupne številke.

Zdaj bom, zdaj vam pa želim pokazati, koliko bomo namenili za ceste, koliko bomo namenili za železnice. Tudi tukaj številke rastejo iz leta v leto, odstopa leto 2023, kar je posledica tiste intervencijske sanacije za predvsem cestno infrastrukturo. Na področju cest, lahko ugotovite ali pa ugotovimo, da bodo sredstva v letu 2025 za štiri in pol odstotka višja od leta 2024 in v letu 2026 še za dodatnih slabih 8 odstotkov. Če pogledamo, kateri so tisti največji projekti, ki so v teku, se pravi, to je pet največjih projektov po vrednostih. Rekonstrukcija ceste Ravne Dravograd, rekonstrukcija ceste Mežica Črna na Koroškem, ki se prav v teh dneh počasi zaključuje, potem dolgo pričakovana izgradnja prve etape zahodne obvoznice Maribor, most v, Kamniški... most v Domžalah čez Kamniško Bistrico, vrednost 5,3 milijona evrov in rekonstrukcija ceste, ki je tudi bila pravzaprav pred kratkim začeta, to je cesta Zdole-Krško. Če dodamo k temu še pet projektov, ki so v pripravi, da se v kratkem lahko začnejo, se pravi, rekonstrukcija ceste Spodnji Ivanjci - Gornja Radgona, vrednost 9,9 milijonov, rekonstrukcija ceste Brestrnica Jurij 10,8 milijona, ureditev ceste skozi središče Mežice 7,1 milijon, ureditev regionalne ceste Češnjica - Škofja Loka 6,7 milijona in sanacija zidov in brežin Trebija - Sovodenj 4,3 milijona. Se pravi, še enkrat, to, kar je črno, so projekti, ki so že v teku. To. kar je sivo ali pa modrikasto, so pa projekti, ki jih načrtujemo v kratkem začeti. / pokaže zboru/ To jih je, tukaj jih je samo deset. Projektov je seveda mnogo, mnogo več, ampak to so tisti največji. Na cestnem delu je še vedno v, bom rekla, naša velika prioriteta tudi popoplavna sanacija. Sama bi si mogoče želela, da bi prav na tem področju stvari tekle še nekoliko hitreje, ampak postopki so postopki in treba jih je speljati tako kot tako kot veleva zakonodaja. Tako da, kot ste lahko tudi prej videli, je leto 2026 pravzaprav tisto, kjer bo res še en velik del. Mislim, da je bilo prej 175 milijonov evrov predvideno za popoplavno sanacijo, skratka popoplavna sanacija je še vedno naša velika prioriteta.

Ko govorimo o železnicah, lahko vidite, da je v letu 2026 pravzaprav za skoraj 50 odstotkov višji znesek namenjen za železniško infrastrukturo. Razlog je zamik nekaj večjih projektov, tudi v nadaljevanju imam pokazane. Največji, ki se je zamaknil, je železniško vozlišče na Jesenicah in tudi nadgradnja železniške postaje Ljubljana je bila prvotno načrtovana z nekoliko drugačno dinamiko. Tukaj lahko zdaj vidite pet največjih, ki so že v gradnji. Kot sem rekla, nadgradnja železniške postaje Ljubljana, vrednost 244 milijonov, nadgradnja železniškega vozlišča na Jesenicah 146 milijonov, nadgradnja železniške postaje Brezovica in Preserje in gradnja novega železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice, uvedba daljinskega vodenja in vgradnja sistemov za detekcijo nepravilnosti na tirnih vozilih v višini 24,6 milijona evrov.

Projekti, ki so še v načrtih, tukaj lahko vidite, da so vrednosti teh projektov, ki so v načrtih v naslednjem letu, z začetkom v naslednjem letu relativno majhne, razen enega, to je posodobitev odsekov Bled - Jezero - Bohinjska Bela in Bohinjska Bela - Nomen. Razlog je ta, da je seveda treba projekte, ki jih imamo zdaj v gradnji, zaključiti v skladu z dinamiko, ki je predvidena. Nam se že pravzaprav kar nekaj časa dogaja, da dobivamo oziroma naša direkcija na javnih razpisih ponudbe, ki so, ki krepko presegajo ocenjene vrednosti. To ne govorimo o 5 ali 10 odstotkih, govorimo o 20, 25, v kakšnem primeru, vsaj v enem tudi 100 odstotkov preseganja vrednosti. Mogoče je tudi to znak, da v tem trenutku res izvajamo veliko projektov in bo treba dinamiko nekaterih ne, zaradi pomanjkanja denarja, to posebej želim poudariti, ampak zato, ker je naša gradbena operativa polno zasedena. Bo pač treba nekatere projekte, izvedbo nekaterih projektov nekoliko zamakniti. Če k temu, kar sem zdaj povedala o državnem proračunu, o investicijah, ki so absolutno naša največja naloga ali pa največja prioriteta, se pravi skrb za prometno infrastrukturo, to so državne ceste in železnice dodam še dve stvari, eno je letalska povezljivost tudi za to imamo v proračunu zagotovljena sredstva. Skratka, še vedno bomo tudi v naslednjem letu skušali s subvencijami spodbuditi prevoznike, da odpirajo nove proge, čeprav nismo povsem zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Bilo je pa po moji oceni doseženo veliko, povezljivost naše države se je v primerjavi z letom 2022 zelo izboljšala. In tretja stvar. Je varnost v prometu. Tudi to je naša velika prioriteta. Slovenijo marsikdo v Evropi in tudi v svetu daje za vzgled, ko govorimo o prometni varnosti. V 30 letih smo naredili res velik, velik napredek. Mislim, da je leta 1994 na naših cestah življenje izgubilo nekaj več kot 500 500 ljudi, 504 v lanskem letu, ki je bilo najboljše leto odkar v Sloveniji to štejemo, je umrlo na naših cestah 68 ljudi, številke v letošnjem letu so na žalost slabše, ob tem, da imamo enako zakonodajo, enako na nekaterih področjih, boljšo infrastrukturo, so številke slabše. Tako da tudi s temi vprašanji se ukvarjamo prav v, bom rekla, tem obdobju kaj bi še lahko naredili, da bi se varnost na naših cestah izboljšala. To je del, ki se tiče Ministrstva za infrastrukturo.

Prav se mi pa zdi vseeno omeniti še dve veliki investiciji, to sta drugi tir in tretja razvojna os, ki sicer nista razvidni iz finančnega načrta, ampak kakorkoli. Mislim, da je prav, da v parih besedah povem še to. Drugi tir je projekt, ki se počasi, ampak zanesljivo približuje koncu. Marca 2026 se bodo po tem tiru testno peljali, začeli ali pa peljali vlaki. Kar se mi zdi še posebej pomembno poudariti je, da smo finančno še vedno v okviru investicijskega programa, ki smo ga sprejeli leta 2019. To na žalost v Sloveniji nekako ni bila praksa, da bi se veliki projekti vodili na tak način, ampak prav drugi tir je že, ne samo, da bo, ampak je že dokaz, da tudi velike infrastrukturne projekte znamo peljati tako kot je treba. Tretja razvojna os je tukaj gor samo grafično prikazana, se pravi, na severnem delu se od Velenja do Slovenj Gradca samo še na enem odseku čakamo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, potem bo ta odsek lahko v celoti v gradnji. Od en delček prej, se pravi od Šentruperta do Velenja Dars pridobiva integralno gradbeno dovoljenje od Slovenj Gradca proti avstrijski meji. Pa verjamem, da bova skupaj z ministrom Novakom uspela. Za prvi del še letos ali pa takoj na začetku naslednjega leta sprejeti državni prostorski načrt. Potem pa od Dravograda proti Avstriji narediti pa tudi javno predstavitev, kako bo ta trasa tekla. Nekaj več zapletov, kot veste, je na južnem delu, kjer je eno gradbeno dovoljenje razveljavljeno, Dars pa išče rešitev, da bi mogoče začel na južnem delu tretjo razvojno os graditi, ta prvi del, ne s prvo in drugo etapo, ampak s tretjo in četrto, tako da bi tudi na južnem delu prav fizično se gradnja tudi že lahko začela. Na osrednjem delu, ki je nekako dolgo časa bil kar na neki mrtvi točki, tudi tukaj zahvala ministru Novaku, smo oziroma je Vlada sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Rešitev okrog Celja, ki je dolgo časa ni bilo mogoče najti, smo uspeli zagotoviti skupaj z občino. Seveda, dokler DPN ni sprejet, težko govorimo o konkretni rešitvi, ampak skupaj z občino smo uspeli stvari pripeljati tako daleč, da je Vlada ta sklep sprejela. Zdaj pa seveda bodo tekli vsi postopki tudi za ta osrednji del.

Toliko mogoče o investicijah. Zdaj pa samo še dve, kako naj rečem, najbolj aktualni temi, ki se tičeta področja prometa; to so ali pa sta podaljšanje veljavnosti vinjet za štiri mesece. Tukaj bi posebej želela poudariti, da se zavedamo, da se ta Vlada zaveda, da morajo, so morali biti ali pa morajo še vedno biti ljudje v letu 2025 precej potrpežljivi. Zakaj? Zato, ker se, še posebej na avtocestnem delu ali pa na avtocestah, v letu 2025 res veliko obnavlja. Veliko je projektov v teku, veliko je takih projektov, ki res povzročajo oteženo prevoznost. Sama nikoli ne ali pa vsako priložnost izkoristim, da ljudi prosim za razumevanje. Zato se nam je, se mi je zdelo prav, da to dejansko tudi pokažemo. Bom pa povedala, da sem sama oziroma sva s kolegom Rajhom tudi leta 2020, ko je vlada takrat zaradi Covida omejila ljudem gibanje na občino, se pravi, ljudje niso mogli prehajati iz občine v občino, tudi takrat sva midva enako, ne samo zagovarjala, ampak vložila zakon, ki bi nekaj podobnega dal ljudem.

Tako, da jaz nikakor ne pristanem na to, kar nekateri govorijo, da gre za predvolilne bombončke. Jaz rečem, da pač nekateri to, kar smo v opoziciji govorili, ko imamo škarje in platno v svojih rokah, tudi naredimo.

Nikakor ni ogrožena finančna stabilnost Darsa, seveda smo ta predlog usklajevali z Darsom. Dars je naredil izračune in finančna stabilnost zaradi tega predloga nikakor ni ogrožena. Nobena investicija se ne bo zamaknila. In še ena stvar, tudi ta Vlada je po, mislim da, šestih, šestih letih v letu 2023 dvignila ceno oziroma vrednost vinjete za slabih 7 odstotkov, kar je Darsu prineslo po njihovi oceni na letnem nivoju 14,8 milijona evrov. Tako da, še kako se zavedamo, da je finančna stabilnost Darsa pomembna in ne bi, bom rekla, delali ali pa sprejemali nekaj, kar bi kakorkoli to finančno stabilnost ogrozilo. Seveda pa verjamem, da tisti, ki so leta 2020 to zavračali ali pa zavrnili ta naš predlog, zdaj težko gledajo ali pa vidijo, da se ta stvar da izpeljati.

In še druga stvar, to je začasna, začasna ali pa začasno izvzetje iz vinjetnega sistema ceste na območju Kopra. Nikakor to ni osnova, osnova za ta korak nikakor niso Osimski sporazumi, kot smo tu v Državnem zboru večkrat poslušali, nikakor s to našo odločitvijo ne, kako naj rečem, razbijamo vinjetnega sistema, naša glavna skrb je, da vinjetni sistem ostane enoten, ker je to glavni vir za seveda financiranje novogradenj na področju avtocest, tretja razvojna os in tudi vzdrževanje, ki ga ni malo na avtocestnem odseku. Dejstvo pa je, da na tem območju, o katerem govorimo, se pravi na območju Kopra ali pa Slovenske Istre do Dragonje, naša avtocesta še ni v popolnosti končana. Cesta Koper-Dragonja bo cestninska cesta, se pravi, tudi tisto cesto bo gradil DARS. In ker danes ljudje, ki so v tranzitu namenjeni proti Hrvaški, v tisto smer nimajo hitre ceste, pač iščejo rešitev oziroma iščejo lokalne poti. Kar nekaj časa smo se ukvarjali z iskanjem rešitve, da bi ta rešitev bila vzdržna, da ta rešitev ne bi pomenila res razsutja vinjetnega, celovitosti vinjetnega sistema v naši državi, zato še enkrat poudarjam, to je začasna rešitev do izgradnje ceste Koper-Dragonja. Za razliko od predloga, ki je vložen v Državnem zboru, ki bi kar tako, bom rekla, brez posebne obrazložitve izvzel to z zakonom in na tak način se seveda lahko izvzame iz vinjetnega sistema katerikoli odsek v naši državi. Leta 2019, tudi takrat sem bila ministrica za infrastrukturo, smo tudi po dolgih letih našli rešitev za cesto, mislim, da je H2 v Mariboru. Zakaj? Zato ker sta bili takrat dve vzporedni cesti cestninjeni. Hočem povedati, za vsako odločitev, ki jo sprejmemo, je treba imeti strokovno utemeljitev, sicer res lahko, bom rekla, vsak poslanec najde, če malo grdo rečem, svoj ovinek, pa potem pa res lahko, bom rekla, smo v skrbeh za finančno stabilnost Darsa. Tako da vse, kar sem v Državnem zboru govorila glede vinjete na območju Kopra, še danes povem. Je trajalo nekaj dlje, da smo našli rešitev, takšno kot strokovno stoji. In po zagotovilih mojih strokovnih sodelavcev tako kot nikjer drugje v Sloveniji nista bili dve vzporedni cesti cestninjeni, kar je bilo v Mariboru, tako n primerljivega kraka ali pa, ja, dela avtoceste kot je ta v Kopru. Še enkrat, to je začasna rešitev do izgradnje ceste Koper-Dragonja, da ne bo več dvomov.

Na koncu še enkrat mislim, da smo s finančnim načrtom ali pa s sredstvi, ki so nam bila na Vladi nekako dodeljena ali pa odobrena, lahko zadovoljni. Kot sem pa že na začetku rekla, nas čaka v naslednjem letu kar trdo delo, da bomo vse projekte, ki so predvideni, lahko tudi realizirali. Ko sem svoje sodelavce na DRSI vprašala, koliko je na primer na cestnem delu še projektov, ki jih v tem proračunu zdaj ni, zato ker ni bilo denarja, pa so v bistvu tako, če rečem "ready to go", je bil odgovor, da prav veliko več ne.

Mogoče še ena stvar. Imamo na Ministrstvu za infrastrukturo to srečo, da imamo kar en zajeten kupček ali pa kup namenskih sredstev in ta sredstva se vsa, ki niso porabljena v tekočem letu, prenesejo v naslednje leto. Se pravi, bo tudi kakšen projekt, ki ga danes še ni v finančnem načrtu, ga poslanci ne vidite, pa bo, bodo vsi dokumenti pripravljeni, bodo vsi postopki speljani, se bo lahko potem tudi iz teh namenskih sredstev v bistvu začel izvajati. Mislim, da je bil lani prenos teh namenskih sredstev 30 za ceste, pa 30 za železnice. Tako da tudi to je, bom rekla, naša kar velika prednost. Hvala.