Hvala. Spoštovani! Poslanska skupina SDS je vložila dohodninsko novelo, za katero pravijo, da naj bi v letu 2026 povzročila okoli 340 milijonov evrov nominalnega izpada dohodnine v proračunu. Na drugi strani pa je Ministrstvo za finance naredilo simulacijo na podlagi modela Mednarodnega denarnega sklada in ugotovilo, da bi bil v letu 2026 proračunski izpad še enkrat večji. Torej govorimo o 650 milijonov, v letu 2027 bi bila ta luknja že 800 840 milijonov, v letu 2028 pa celo eno milijardo evrov. Sprejetje takega zakona bi imelo izredno slabe posledice za javne finance. Tudi predsednik Fiskalnega sveta je na seji odbora povedal, da je vzdržnost javnih financ izjemno pomembna, saj imamo trenutno ugoden dostop do financiranja. In zaupanje finančnih trgov, ki seveda ni samoumevno. Ob tem je opozoril, da predstavlja predlog zakona dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ. SDS je na sejo povabila tudi svojega davčnega strokovnjaka magistra Simiča, ki je dejal, da bi teh 650 milijonov minusa zlahka dobili nazaj brez analiz in izračunov. Hkrati je dejal, da bi to lahko dobili nazaj z dvigom DDV, kar bi seveda najprej najbolj udarilo tiste, ki imajo najmanj, kar je seveda za nas, poslance Svobode, nesprejemljivo. Predlagani ukrep bi izjemno prizadel tudi občine, saj tem pripada 54 odstotkov dohodnine. Na to so občine opozarjale že leta 2021 ob sprejetju novele, za katero SDS trdi, da razbremenjuje ljudi.

Izven konteksta samega zakona, v gradivu SDS med drugim očita tudi uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Spomnimo, da so zavarovalnice hotele to zavarovanje dvigniti na 45 evrov, uspeli smo ga obdržati na 35, trenutno je na 37,17. Druga stvar izven konteksta je tudi očitek na uvedbo davka za dolgotrajno oskrbo, ki je v resnici ena bolj pomembnih pridobitev za našo starajočo se družbo. Pri vsej tej debati in primerjavah obremenitev plač z državami članicami je treba povedati, da so v Sloveniji davčno razbremenjeni prevoz, prehrana na delu in regres, kar v večini držav, ki jih radi jemljemo za primerjavo, ni praksa. Zato je treba biti pri primerjavah zelo previden. Sicer pa vsi ti očitki ne naslavljajo bistva. V Svobodi se sicer na načelni ravni strinjamo, da potrebujemo razbremenitev dela, a zatečeno stanje tega ne omogoča čez noč. Na drugi strani je namreč skupaj s tem treba uravnotežiti proračun z drugimi ukrepi. Zato je v prid ravnovesju neizbežno potrebno sočasno v pravi meri obremeniti premoženje.

Spoštovani, da ostanemo pri bistvu. Pri vodenju javnih financ so izjemno pomembne bonitetne ocene, ki se v času te Vlade izboljšujejo, kar je pomembno. Bonitetne hiše namreč gledajo širšo sliko. Vedno pa v prvi vrsti zdravje javnih financ, ki morajo biti uravnotežene. Ukrep, ki ga predlaga SDS, bi proračun, po projekcijah, naluknjal za nekaj manj kot milijardo evrov, brez ukrepov na prihodkovni strani, pri tem, da dobre bonitetne ocene potrebujemo, saj iz tega / znak za konec razprave/ izvira zaupanje v državo, kot tudi cenejši in boljši dostop do financiranja.

Sprejetje zakona, kot ga predlaga SDS bi v danih okoliščinah predstavljal zavestno podiranje ravnovesja in vzdržnosti javnih financ, dobrih bonitetnih ocen in zaupanja, ki ga ta trenutek Slovenija uživa, zato predloga ne podpiramo.