Hvala lepa, podpredsednica za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Pred nami tokrat ni odločanje o Predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa razprava o zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Socialni demokrati spoštujemo voljo ljudi, ki so dali podpis za razpis zakonodajnega referenduma. A hkrati ponavljamo, da obstajamo prepričani, da ima vsak posameznik pravico do odločitev glede lastne avtonomije. Da ima vsak posameznik pravico odločati o svojem telesu in o tem, kako želi preživeti najtežje trenutke svojega življenja, tudi njegov konec. V isti sapi pa poudarjamo, da mora biti v ospredju dostojno, kakovostno življenje tako do njegovega naravnega izteka kot tudi do posameznikove odločitve o njegovem koncu, ki temelji, poudarjam, na neznosnem trpljenju, ki ga medicina ne more več ublažiti. V viziji socialne države mora biti vrhunska paliativna oskrba temelj, vendar izkušnje kronično in neozdravljivo bolnih ljudi kažejo, da včasih niti najboljša oskrba ne more ublažiti bolečine, ki jo ti bolniki doživljajo, neznosne bolečine, ki presegajo meje človeškega praga. V koaliciji menimo, da je dolžnost države, da ne zamiži, ampak omogoči možnost zadnje izbire, svobodne, odgovorne, nadzorovane in dostojanstvene. Gre za željo človeka, da konča neznosno trpljenje, ko ni več upanja in ko vsak nov dan pomeni le ponovno prestajanje muk. Tovrstna odločitev zagotovo ni preprosta, ni hitra in nikoli ne pride brez globokega premisleka pacienta ter številnih pogovorov ter presoj s strani strokovnjakov. Ravno zato predlog zakona vključuje večstopenjski, natančno določen postopek, ki preprečuje zlorabe in zagotavlja ustrezen nadzor. Kljub vsemu povedanemu je državni svet izglasoval veto, češ da je zakon prišel prehitro. Državni zbor je veto zavrnil. Ko govorimo, ali je še prišel zakon prehitro, si težko predstavljamo, da bi bilo prehitro tudi za tiste, ki živijo z neznosno bolečino, brez upanja, obremenjeni z zavestjo, da ne zmorejo več. Za njih je ta zakon možnost, da umrejo tako, kot si sami želijo, z dostojanstvom in pod lastnimi pogoji. Socialni demokrati verjamemo, da to ni Zakon o smrti, to je Zakon o sočutju, svobodi in človečnosti. Nihče ne bo prisiljen v odločitev, nihče ne bo potisnjen v brezizhoden položaj. Nasprotno, odprta razprava je že prinesla pomembne pozive k izboljšanju paliativne oskrbe, kar kaže, da naša družba zori in da se zna spoprijeti tudi z najtežjimi vprašanji. V naši poslanski skupini smo slišali glasove z obeh strani. Vsi so imeli tehtne, čustvene in tudi racionalne pomisleke. Sprejemali in sprejemamo jih z vso odgovornostjo, tako kot smo vedno tudi poudarjali. A verjamemo, da je pravica do mirnega, nadzorovanega in izbranega slovesa nekaj, kar mora imeti svoje mesto tudi v naši zakonodaji. Kot družba verjamemo, da smo dovolj zreli, da to sprejmemo, kot poslanci pa dovolj odgovorni, da to tudi omogočimo. Poslanci Socialnih demokratov smo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja soglasno podprli. Upamo, da bodo in da bodo naše argumente tudi prepoznali volivke in volivci, se udeležili referenduma, 23. 11. 2025 ter na referendumu obkrožili to, da se zakon tudi uveljavi. Tako bomo namreč omogočili, da se najranljivejšim vrne moč nad zadnjim dejanjem njihovega življenja. Hvala lepa.