Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin, najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolegica Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsednica, podpredsednica Državnega zbora, kolegice in kolegi. Predstavnikov ministrstva ni.

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma je mogoče skladno z 11. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložiti najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi. Predsednica Državnega zbora je določila, da se zbiranje podpisov začne 1. septembra letos, zadnji dan roka pa je bil 5. oktober. Zahteva je bila vložena pravočasno in vsebuje 46 tisoč 245 overovljenih podpisov volivk in volivcev, kar presega ustavno in zakonsko določen prag za razpis referenduma. V skladu z 90. členom Ustave zakonodajni referendum predstavlja enega najvišjih izrazov neposredne demokracije. Dejstvo, da je v dobrem mesecu dni svoj podpis oddalo bistveno več ljudi od zahtevanega praga, jasno kaže na izjemno družbeno občutljivost vprašanja. Gre za temo, ki presega dnevno politiko in zahteva trezno, strokovno, teoretično razpravo.

Zdravniški poklic je od nekdaj povezan z zaščito življenja in lajšanjem trpljenja, ne pa z njegovim aktivnim končanjem. To izhaja že iz Hipokratove prisege, ki pravi: nikomur, nikoli nikomur, tudi če me bo prosil, ne bom dal smrtnega sredstva niti mu svetoval v tej smeri. Tudi danes v sodobni medicini ta etična usmeritev ostaja temelj odnosa med zdravnikom in pacientom. Če zdravnik postane izvajalec dejanja, ki neposredno povzroči smrt, se ta odnos temeljito spremeni. Namesto zaupanja nastopi dvom, namesto občutka varnosti občutek, da sistem omogoča odločitev o smrti kot rešitvi. Paliativna medicina nudi strokovno človeško in etično alternativo evtanaziji. Osredotoča se na celostno obravnavo neozdravljivo bolnih, lajšanje bolečin in drugih simptomov, psihološko in duhovno podporo bolniku ter svojcem in ohranjanje dostojanstva človeka do zadnjega trenutka življenja. Izkušnje kažejo, da veliko ljudi, ki sprva razmišlja o evtanaziji oziroma pomoči pri samomoru, ob ustrezni paliativni oskrbi spremeni svojo odločitev, ne zato, ker bi jim bila odvzeta možnost odločanja, temveč zato, ker se jim povrne občutek varnosti, opore in smisla. Namesto legalizacije dejanja, ki konča življenje, bi morala Slovenija vlagati v razvoj paliativnih enot po vsej državi, izobraževanje zdravstvenega osebja ter dostopnost tovrstne oskrbe za vse, ne le za peščico. Etični odbori zdravstvenih ustanov in nacionalni bioetični forumi v Sloveniji in v tujini opozarjajo, da uzakonitev evtanazije, pa tudi pomoči pri samomoru, ogroža temeljno poslanstvo zdravništva, poruši zaupanje med pacienti in zdravstvenimi delavci, povzroča moralne konflikte med zdravstvenim osebjem. Odpira vrata razširjanju meril in postopnemu premikanju etičnih mej, zato je izjemno pomembno, da v razpravi upoštevamo stališče stroke, ki vsakodnevno spremlja bolnike v najtežjih trenutkih, neideoloških ali političnih interesov. Pogled v države, kjer je že uzakonjena pomoč pri samomoru ali evtanazija, jasno kaže, da legalizacija tega dejanja prinese številne izzive in nepredvidene posledice. Nizozemska, število primerov evtanazije se je od uzakonitve močno povečalo. Postopoma so se razširila merila od terminalnih bolnikov do ljudi s kroničnimi boleznimi, psihičnimi stiskami, celo demenco. Podatki za leto 2022 kažejo za Nizozemsko 8720 prijav evtanazije, približno 5,1 odstotka vseh smrti za leto 2023 - 9068 prijav evtanazije, približno 5,4 odstotke vseh smrti. Leto 2024 - 9958 prijavljenih primerov. Evtanazije, približno 5,8 odstotka vseh smrti. Število primerov evtanazije zaradi psihičnih razlogov se je povečalo tudi na Nizozemskem. V letu 2022 - 115 primerov, v letu 2023 138 primerov in v letu 2024 - 219 primerov. Dejali boste, od kje nam podatki. Statistični urad Nizozemske in / nerazumljivo/. Belgija. Poleg odraslih je evtanazija dovoljena tudi za mladoletnike v Belgiji brez starostne omejitve, če izpolnjujejo določene pogoje. Tudi tu se je obseg primerov v nekaj letih večkratno povečal. Število uradno primerov evtanazije v letu 2022 - 2966, kar pomeni 2,5 odstotka vseh smrti. Leta 2023 - 3423 registriranih primerov, kar pomeni 3,1 odstotka vseh smrti v Belgiji. Leta 2024 - 3991 registriranih primerov, kar pomeni 3,6 odstotkov vseh smrti. V letu 2024 je število prijav raslo na 3991, kar je 16,6 odstotkov več kot leto prej. Večina bolnikov, pri katerih je bila izvršena evtanazija, je starih 70 let ali več, teh je 72,6 odstotkov. Približno 43,2 odstotka je starih nad 80 let, tudi tukaj so uradni podatki. Kanada, sprva namenjena le terminalnim bolnikom. V letu 2027 pa bo evtanazija na voljo tudi osebam, katerih edini razlog za evtanazijo je duševna bolezen, pri čemer zdravstvena stroka opozarja na pomanjkljivo zaščito ranljivih skupin. Tudi podatki za Kanado evtanazija in asistirano umiranje kaže, da število primerov raste. Če je bilo 2016 1018 primerov, to je prvo leto po uvedbi zakona, je bilo v letu 2021 10092 primerov. Razširjeni so bili pogoji in mogoče več dostopa za tiste, ki naravne smrti niso mogli predvidevati. Leta 2022 13241 primerov, kar je 4,1 odstotka vseh smrti. Leta 2023 15343 smrti, kar je 4,7 odstotka vseh smrti. Večina primerov je bila terminalnih. Manjši deli so bili tisti, pri katerih naravna smrt ni bila predvidljiva. V vseh teh državah je zaznati postopno premikanje etičnih mej, povečano obremenitev zdravstvenega osebja in številne pravne ter etične dileme. Mnogi zdravniki, ki nasprotujejo aktivni udeležbi pri takih postopkih, so se znašli pod velikim pritiskom kljub zagotovljeni prostovoljnosti. v koaliciji ste v zakon zapisali, da se v Sloveniji pomoč pri samomoru ne bo beležila kot neposredni vzrok smrti. Tako v Sloveniji ne bomo imeli evidenc, koliko ljudi bo umrlo zaradi tega zakona, ker ne želite videti in slišati, kaj boste našemu narodu prizadejali. V Novi Sloveniji smo prepričani, da legalizacija evtanazije oziroma pomoč pri samomoru ne rešuje problem trpljenja, temveč odpira nove, še večje. Pravi odgovor bi bil v smeri dostopnosti in kakovosti paliativne oskrbe, spoštovanju zdravniške etike, varovanju dostojanstva vsakega življenja, odgovorni družbeni razpravi, ki presega politične delitve. Zakonodajni referendum je priložnost, da kot družba odgovorimo premišljeno, odgovorno in človeško. Da ne izberemo bližnjice smrti, temveč pot dostojanstva, sočutja in skrbi za vsakega človeka, zato bomo v Novi Sloveniji aktivno podprli izvedbo referenduma in si prizadevali za temeljito razpravo, ki bo v ospredje postavila človeka, njegovo dostojanstvo ter zdravniško etiko in ne ideoloških interesov.