Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktorica Vida Čadonič Špelič.

Spoštovani poslanec, poslanke in poslanci, spoštovani ostali gostje!

Slovensko kmetijstvo je način življenja, ki povezuje ljudi z zemljo, tradicijo in trajnostjo. Kmetje s spoštovanjem do zemlje in z uporabo trajnostnih praks ohranjajo biotsko raznovrstnost, skrbijo za dobrobit živali in prispevajo k zdravemu okolju. Lokalna pridelana hrana zmanjšuje ogljični odtis, krepi lokalno gospodarstvo in omogoča potrošnikom, da uživajo sveže, sezonsko in sledljive izdelke. Makroekonomska gibanja za leto 2024 kažejo na nadaljnje umirjanje gospodarske rasti v Sloveniji. Po začasnih podatkih je kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom v letu 2024 k skupni dodani vrednosti prispevalo 1,7 odstotka. Delež zaposlenosti je znašal 6,1 odstotek skupne zaposlenosti, pri čemer se ta delež dolgoročno počasi zmanjšuje. Tudi skupno število zaposlenih v kmetijski dejavnosti, že dlje časa izkazuje trend upadanja. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, vendar se vztrajno povečuje število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v porabi. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot 40 odstotkov vseh. Kmetijskih zemljišč v uporabi. Stopnja samooskrbe so v letu 2024 zvišale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, znižale pa pri mesu, mleku in jajcih. Domača proizvodnja je presegla domačo porabo pri mleku 129 odstotkov, perutninskem mesu 107 odstotkov in koruze za zrnje 103 odstotke. Stopnja samooskrbe na agregatu žit se je zvišala na 81 odstotkov, samooskrba s krompirjem pa se je povečala na 41 odstotkov, prav tako samooskrba z zelenjavo na 37 odstotkov. Stopnja samooskrbe s sadjem se je povečala na 27 odstotkov ter stopnja samooskrbe, ki se je znižala pri govejem mesu na 98 odstotkov in prašičje meso na 35. Znižala se je tudi stopnja samooskrbe z jajci na 87 odstotkov, samooskrba z medom pa se je povečala na 51. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojega finančnega načrta opravlja naloge na področju kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva, zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti hrane in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih in obratih za prehrano na delu. Kmetijstvo je gospodarska panoga z izrazitim večstranskimi učinkom. Sodobni potrošnik, državljan in javnost pričakujejo, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali podeželje vitalno. Vsem deležnikom, ki so se v tem prepoznali in v tej smeri delujejo, se gre zahvaliti, kajti mnogo od navedenega lahko uživamo ravno v naši Sloveniji. Kmetijska politika pa mora biti sposobna odgovarjati na nove izzive in podpirati potrebe družbe kmetijstva, živilstva in podeželja. Ukrepi so za to usmerjeni predvsem naslednja področja: odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju, horizontalni cilji, kot so krepitev oblikovanja in prenos znanja. Gospodarjenje z gozdovi je trajno naravnano, pri tem pa se upošteva ravnotežje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Gozd predstavlja ekosistem z visoko biotsko raznovrstnostjo, zdravo življenjsko okolje in vir dohodka za lastnike. Ribištvo je specifična dejavnost, ki je odvisna od naravnih virov, predvsem vode oziroma vodnih površin. Skupna ribiška politika si prizadeva okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo in ribogojstvo, državljanom Evropske unije pa želi zagotoviti zdravo ponudbo hrane. Ministrstvo izvaja tudi promocijo lokalno pridelane hrane, ki je eden od mehanizmov za povečanje prodaje na lokalnem trgu. Saj je ozaveščanje potrošnika pomembnosti kupovanja lokalnih proizvodov ter tako spodbuja povpraševanje tako trgovcev kot pridelovalcev po domačih surovinah. Skrb za razvoj kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter podeželja se odraža tudi v proračunu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v letu 2025 razpolaga z rekordnim obsegom sredstev v višini 698 milijonov evrov. V letošnjem letu se namreč zaključuje financiranje ukrepov iz programa razvoja podeželja 2014, 2020, ukrepi iz naslova strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 pa so že v polnem teku. Predlog spremembe proračuna 2026 je pripravljen v skupni višini 567,5 milijona evrov, in sicer integralna sredstva v višini 187,1 milijon evra, namenska sredstva v višini 27,1 milijon evra ter EU sredstva. s pripadajočo slovensko udeležbo v višini 353 milijonov evrov. Predlog spremembe proračuna 2026 je skupaj visok 567,5 milijona evrov, kar je za 29,3 milijone več, kot je trenutno sprejeti proračun 2026. Predlog proračuna 2027 je pripravljen v višini 648,4 milijona evra, in sicer integralna sredstva v višini 204,7 milijona evrov, namenska sredstva v višini 26,7 milijona evrov ter EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo v višini 417 milijonov evrov. Glede na predstavljene številke se celotni proračun 2027 v primerjavi s predlogom proračuna 2026 zvišuje za 80,8 milijona evrov. Glede na sprejeti proračun 2026 je MKGP za leto 2006 26 pridobilo dodatnih 29 milijonov evrov, v letu 2027 pa dodatnih sto milijonov evrov, predvsem zaradi povečanja sredstev na postavkah slovenske udeležbe in na namenskih sredstvih. Povečanje sredstev na postavkah slovenske udeležbe je bilo nujno potrebno, saj mora v skladu s strateškim načrtom Slovenije zagotavljati višji delež slovenskih sredstev glede na preteklo obdobje. Ključna področja izvajanja proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nivoju programa pa so približno naslednji. Se pravi, mednarodno razvojno sodelovanje, kar je v letu 26 670000 evrov in 900000 evrov letos 2027. Potem podpora tehnološkim razvojnim projektom, znanstveno raziskovalno delo v kmetijstvo in gozdarstvo. Urejanje je sistem podpore dejavnosti na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane. Kmetijstvo kot ukrep za stabilizacijo trga, kjer je predvideno v letu 2026 179,6 milijona evra ter 186,6 milijona evrov v letu 2027. Ukrep razvoja podeželja, kjer namenjamo v letu 2026 206,8 milijona evrov in 271,3 milijona evra v letu 2027. Za gozdarstvo je namenjenih v letu 2026 57,8 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 60 milijonov evrov. Ribištvo, urejanje sistema in podpore dejavnosti na področju okoljske politike, posebna proračunska in programi pomoči v primeru nesreč so v letu 2026 tudi v obliki 100000 evrov in v letu 2027 prav tako 100000 evrov. Prav tako se proračun zvišuje tudi organom v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pravi na Agenciji za kmetijske trge je v letu 2026 predvideno 20,3 milijona evrov, 2027 pa 22,7 milijona evrov. Inšpektoratu za kmetijstvo 5,4 milijona evrov v letu 2026 in 5,7 milijona evrov v letu 2027. In UVHVR 62 milijonov, 62,3 milijona evrov v letu 2026 in 64,8 milijona evrov v letu 2027.

Glede na predstavljene številke in obseg področij, ki jih resor pokriva, bi se na tej točki zahvalil vsem sodelavcem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravljen predlog sprememb proračuna 2026 in predlog proračuna 2027, kakor tudi za nadaljnje izvajanje le-tega. O proračunskih in ostalih izzivih s katerimi se srečujemo skorajda dnevno, smo hvaležni za skrbne, strokovne in odgovorne sodelavce. Eden izmed pokazateljev delujočega sistema je zagotovo 98 procentno črpanje programa razvoja podeželja, ki se trenutno zaključuje. Odzivanje na naravne nesreče, priprava obsežnega zakonodajnega paketa, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, implementacija evropskih predpisov, sodelovanje na mednarodnem parketu ter seveda prilagajanje podnebnim spremembam ter nenazadnje vlaganje v znanost. Hvala za pozornost in za vašo podporo pri delovanju v dobro slovenskega kmetijstva v najširšem možnem pomenu besede. V nadaljevanju vam bomo lahko s sodelavci tudi konkretno odgovorili na določena vsebinska vprašanja. Tako da zato smo tudi v taki zasedbi prišli kmalu. Hvala.