Predsednica, še enkrat hvala za besedo.

Torej, gre za spremembo direktive iz leta 2011. V nekaterih usmerjenih delih ta direktiva predstavlja splošen okvir za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej. Komisija je decembra lani pripravila predlog za njeno spremembo. Opozoriti gre, da tukaj ne gre za celovito prenovo, ampak za ciljno usmerjene spremembe, ki jih narekujejo predvsem novi trendi kriminalitete in pomanjkljivosti obstoječe ureditve.

V predlogu stališča predlagamo, da Slovenija na splošno podpre predlog direktive, katerega cilj je okrepiti boj v trgovini z ljudmi, zavzemamo se pa tudi za nekatere prilagoditve besedila, ki jih na kratko predstavljam v nadaljevanju.

Torej, podpiramo vključitev prisilno sklenjenih zakonskih zvez in nezakonitih posvojitev med oblike izkoriščanja po direktivi ter ne nasprotujemo izrecni vključitvi spletne razsežnosti kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v besedilo, se bomo pa seveda zavzemali za razjasnitev dometa obeh določb, ker na področju kazenskega prava morajo biti te določbe seveda nedvoumne in jasne, da ne pademo na kazensko pravnem področju na polje različnih interpretacij. V zvezi s predlagano spremembo režima sankcij za pravne osebe si želimo večje fleksibilnosti, predvsem to, da se pusti več manevrskega prostora državam članicam, zlasti glede vrednotenja sankcij in pa režima za pravne osebe. Gre seveda za občutljivo področje, ki se dotika tudi nacionalnega sistema sankcioniranja pravnih oseb. Podpiramo tudi vzpostavitev novih struktur, ki bodo olajšale položaj žrtev. Pričakujemo pa, da spremembe ne bodo vplivale na sam obseg pravic, kot jih že ustrezno določa ta veljavna direktiva in direktiva o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Predlog uvaja tudi obširne zahteve pri zbiranju in poročanju statističnih podatkov o trgovini z ljudmi. Ocenjujemo, da je predlagana obveznost zbiranja podatkov sicer legitimna, a je preširoko zastavljena, zaradi česar si želimo določene omejitve v tem delu predloga. Hvala.