Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Postopek za presojo ustavnosti je začelo Ustavno sodišče samo, in sicer v postopku preizkusa ustavno pritožbo zoper sklep višjega sodišča v Ljubljani. Zakonsko določbo bo preizkusilo zlasti z vidika skladnosti s 33. členom Ustave, to je pravica do zasebne lastnine.

V Zakonodajno-pravni službi menimo, da izpodbijana določba ni v neskladju s 33. členom Ustave, pri čemer v odgovoru podrobneje navajamo ustavno pravne argumente v prid zakonski ureditvi, zato jih bom povzela samo na kratko. V čem je sploh jedro spora? Izpodbijana zakonska ureditev določa, da so v nepremičninski izvršbi v isti poplačilni razred kot terjatve iz naslova zakonite preživnine, zapadle za zadnje leto, uvrščene tudi terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadle za zadnje leto, in sicer ne glede na to kdo je predlagal izvršbo. Menimo, da takšna ureditev ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine preživninskih upravičencev, saj zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladna s splošnim načelom sorazmernosti. Pri tem se sklicujemo tudi na nosilne razloge iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-147/15, ki je že odločilo, da preživninske terjatve iz izpodbijane določbe niso absolutno prednostne, in je del določbe, ki je dala tem terjatvam prednost pri poplačilu brez časovnih omejitev, tudi razveljavilo. Ustavno dopusten cilj izpodbijane zakonske ureditve je varstvo socialnih skladov, to so javni sistemi obveznih socialnih zavarovanj, za delovanje katerih je v skladu s petdesetim členom Ustave zadolžena država. Javni interes je torej po naši presoji izrazit in v celoti izkazan. Prav tako je izpodbijana zakonska ureditev tudi primerna in nujna, saj je za financiranje socialnih skladov nujno, da se vsaj del neplačanih prispevkov iz naslova socialnih zavarovanj poplača v istem plačilnem razredu kot terjatve iz naslova zakonitih preživnin. Prav tako je ta ureditev tudi sorazmerna v ožjem pomenu. Pri terjatvah prispevkov za socialno zavarovanje je namreč prednost omejena po obsegu le na tiste, ki so zapadle v zadnjem letu, s tem pa je zamejena tudi višina teh terjatev z izpodbijano zakonsko ureditvijo je tako po naši presoji zakonodajalec uravnoteženo omogočil uresničitev prirejenih lastninskih pravic na eni strani države in na drugi strani preživninskih upravičencev ter s tem varstvo posebnih širših interesov, ki presegajo zgolj lastninskega, zato menimo, da izpodbijana zakonska ureditev ni v neskladju s 33. členom Ustave.

Hvala.