Ja, najprej vsi lepo pozdravljeni. Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Torej, na današnji seji sem nekako v dvojni vlogi, in sicer najprej v vlogi državne sekretarke na MNZ namesto ministra Boštjana Poklukarja, ki je zadržan zaradi drugih službenih obveznosti in se opravičuje, ter hkrati sem bila tudi sama osebno vabljena kot vodja vladne medresorske delovne skupine za Rome, katere vodenje in koordinacija je ravno tako zaupana od aprila oz. maja 2023, Ministrstvo za notranje zadeve.

Zdaj, osnovna naloga Ministrstva za notranje zadeve je vsekakor zagotavljanje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije in to ne glede na katerem geografskem območju živijo ali se nahajajo. Ministrstvo to nalogo izvaja s pomočjo organa v sestavi, to je policije, ki je pri svojem izvajanju nalog strokovno avtonomna, Ministrstvo za notranje zadeve pa preko svojih strokovnih služb nad policijo izvaja nadzorstveno funkcijo. Naj poudarim, da v tem oziru Ministrstvo za notranje zadeve nima informacij, da policija na območjih, ki so v pobudi izpostavljena, ne bi opravljala svojih nalog oziroma, da bi jih opravljala v manjši meri ali manj skrbno, ali da bi določeno populacijo pri tem na kakršen koli način obravnavala drugače kot ostale. Policija se po podatkih, ki so na voljo ministrstvu skrbno odziva na trenutne varnostne izzive, ki morebiti nastanejo na določenem območju in temu primerno prilagodi tudi svojo taktiko in metodiko delovanja, ter tudi prisotnost samih policistov na območjih. V zvezi z navedenim in pa za predstavitev konkretnega delovanja Policije na izpostavljenih območjih predlagam v nadaljevanju, spoštovana predsednica, da daste besedo predstavnikom policije, ki bodo lahko bolj konkretno pojasnili kakšna je dejanska varnostna situacija na terenu in na kakšen način se policija odziva. Že na tem mestu pa bi poudarila, da policija izvaja tudi celo vrsto tako imenovanih preventivnih aktivnosti med romsko populacijo, vendar, kot rečeno, bodo o tem več konkretno povedali v nadaljevanju sami predstavniki policije.

Danes pa sem vabljena tudi kot vodja Medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije za obravnavo romske problematike, ki je bila v aktualnem mandatu na novo imenovana oktobra 2022 na podlagi 6. člena Zakona o romski skupnosti. Spomladi 2023 je nato prišlo do prenosa delovne skupine iz Kabineta predsednika Vlade na Ministrstvo za notranje zadeve, sama pa sem bila imenovana za predsednico 18. maja 2023. Delovna skupina je sestavljena iz 16 članov, in sicer gre za predstavnike državnih organov, predstavnike občine in pa predstavnike Sveta romskih skupnosti. Ministrstvo za notranje zadeve tako vodi in koordinira navedeno delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki naslednjih ministrstev: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za naravne vire, Ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kulturo, poleg tega pa tudi župani in predstavniki romskih organizacij. Tako že sama sestava te skupine kaže na kompleksnost tematike, ki jo obravnava ta skupina, zlasti pa, kako se ta tematika pravzaprav razteza na področje delovanja več ministrstev. Takšen način spremljanja romske tematike, torej v obliki delovne skupine, so imele tudi že prejšnje vlade, s tem da je bil vodja te skupine predstavnik Ministrstva za šolstvo. V letu 2021, torej v času prejšnje Vlade, pa je vodenje te delovne skupine bilo preneseno na Ministrstvo za notranje zadeve. Temeljna zakonska naloga delovne skupine je spremljanje uresničevanja programa ukrepov, ki ga sprejme vlada, pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti pa so dolžni najmanj enkrat letno poročati o uresničevanju programa. Trenutno je sprejet Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030. Uresničevanje se spremlja skozi letna poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Ta poročila pred obravnavo na Vladi najprej potrdi in obravnava vladna delovna skupina. Sama sem, kot rečeno, prevzela vodenje te delovne skupine v maju 2023, od takrat so bile izvedene tri redne delovne seje in ena dopisna seja, predhodno pa je delovna skupina imela dva sestanka v letu 2022. Kot bistveno bi izpostavila, da je delovna skupina jeseni nekatera ministrstva, in sicer Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki jih navedena tematika vsebinsko najbolj zadeva, pozvala, da pripravijo celovite in konkretne predloge rešitev ter pričakovanih učinkov s pomočjo merljivih kazalnikov s svojih vsebinskih področij, z namenom večje in hitrejše socializacije ter doseganja rezultatov na področju izobraževanja romskih otrok. Redno izobraževanje romskih otrok se namreč izkazuje za eno izmed osnovnih težav, ki jo je potrebno nasloviti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo tako prvo pozvano, da predstavi svoje predloge, kar smo izvedli na zadnjem sestanku. Za naslednji sestanek, ki naj bi bil v prvi polovici marca, je predvideno, da bo svoje predloge predstavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pri čemer se bodo določeni ukrepi, naj bi se nanašali tudi na področje izobraževanja.

Naslednji sklop, ki ga bo potrebno nasloviti, pa bo zagotovo prostorsko urejanje, kar sodi pod Ministrstvo za naravne vire. Navedeno bo podlaga za oblikovanje naših skupnih priporočil, kajti potrebno je poudariti, da vladna medresorska skupina lahko samo predlaga določene rešitve ministrstvom, nima pa sama neposredne izvršilne moči. Ministrstva so namreč nosilci področne zakonodaje in večina najbolj pereče problematike se nanaša na področje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in na področje Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Mislim, da kot vodja te delovne skupine lahko rečem, da se nekako večina na delovni skupini strinja, da trenutni ukrepi naslavljanja problemov vsaj v nekaterih romskih skupnostih ali pri nekaterih posameznikih ne delujejo v takšni meri, kot bi želeli. Kot je bilo že izpostavljeno, je zlasti problematično izostajanje romskih otrok od pouka in zelo nizek procent otrok, ki sploh zaključi osnovno šolo. Vse to namreč pogosto vodi tudi v mladoletniško kriminaliteto. In tudi tukaj je potrebno poudariti, da do 14. leta, ko nastopi kazenska odgovornost, je policija praktično nemočna. Te zadeve obravnavajo centri za socialno delo. Zadeve so tako kompleksno povezane in tukaj ni rešitve samo na enem področju. Zato je delovna skupina vsekakor priložnost, da se določeni ukrepi povežejo in dosežejo sinergijski učinek. Kateri ukrepi pa so primerni in ustrezni, pa morajo povedati strokovne službe na področnih ministrstvih, ki so nosilci zakonodaje. Ministrstvo za notranje zadeve je tukaj zgolj koordinator delovne skupine, zelo malo pa je vsebinskih predpisov z našega področja, ki bi jih bilo potrebno nasloviti.

Hvala lepa. Toliko zaenkrat.