Govor

Valerija Jelen Kosi

Hvala predsednica za besedo, še enkrat.

Dovolite, da vam na kratko predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnih tožbah.

Pomembnosti mehanizmov kolektivnega varstva kot orodja za zagotavljanje dostopa do pravnega varstva v obliki zagotavljanja pravice do dostopa do sodišča in pravice do učinkovitega pravnega sredstva se v Republiki Sloveniji zavedamo že od leta 2017, ko je bil sprejet veljavni Zakon o kolektivnih tožbah. Ta zagotavlja možnost kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih določenih množičnih oškodovanj, med drugim tudi na področju varstva potrošnikov.

Novela zakona, ki jo danes obravnavamo, je potrebna zaradi celovitega prenosa Direktive o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov v slovenski pravni red. Ob tem pa je bilo smiselno v predlog zakona vključiti še nekatere manjše spremembe določb, ki so se z izvajanjem zakona pokazale kot pomanjkljive ter nekaj redakcijskih popravkov.

Ministrstvo za pravosodje je predlog zakona pripravilo v sodelovanju s širokim krogom deležnikov v okviru strokovnega in medresorskega usklajevanja ter pri pripravi uvodne ocene in oblikovanju ključnih rešitev izhajalo tudi iz ugotovitev analize na področju uveljavljanja kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Temeljno vodilo pri pripravi teh sprememb pa je bil v 1. členu Zakona o kolektivnih tožbah že opredeljen namen kolektivnega varstva pravic, ki je po eni strani v tem, da se olajša dostop do sodnega varstva, ustavi in prepreči nezakonita ravnanja oškodovancem in oškodovancem omogoči pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja zaradi kršitev pravic iz civilno pravnih, gospodarsko pravnih in delovnopravnih razmerij. Ob tem pa je treba po drugi strani hkrati zagotoviti ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja.

V okviru te predstavitve bi želela predstaviti pet ključnih rešitev.

Prvič, predlagana je širitev področja uporabe zakona na področju prava varstva pravic potrošnikov. Področje uporabe zakona se v celoti vključuje področje varstva potrošnikov oziroma vse kršitve pravic potrošnikov, kar vključuje tudi tiste iz predloga ena direktive 2020/1828.

Druga pomembna rešitev je nadgradnja ureditve procesnega upravičenja za vložitev kolektivne tožbe s področja varstva potrošnikov. S tem bo olajšana možnost vlaganja kolektivnih potrošniških tožb pravnim osebam iz drugih držav članic EU, hkrati pa je to ključna zahteva pri implementaciji direktive v naš pravni red.

Tretjič. Dopolnjujejo se kriteriji za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb. Veljavna ureditev se dopolnjuje v smeri, da bo sodišče v okviru tako imenovane certifikacije kolektivne tožbe pri upravičeni osebi presojalo tudi obstoj neodvisnosti in to, da ni pod vplivom oseb, ki niso člani skupine, zlasti, da ni pod vplivom oseb, ki imajo ekonomski interes za vložitev morebitne kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave. Dodatno bo sodišče pri ugotavljanju reprezentativnosti presojalo, ali je upravičena oseba opravila aktivnosti v smeri ozaveščanja glede kršitve ter aktivnosti usmerjene v prostovoljno prenehanje kršitev in prostovoljno povrnitev oškodovanja s strani povzročitelja.

Četrtič. Skladno z direktivo se vzpostavlja pravna podlaga za uvrstitev na seznam upravičenih oseb za vlaganje potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici EU, torej gre za vlaganje čezmejnih zastopniških tožb s tem, da se določajo pogoji in postopkovna pravila za uvrstitev na ta seznam. Določa se tudi nacionalna kontaktna točka za pomoč državam članicam EU pri preverjanju izpolnjevanja pogojev upravičenih oseb za vložitev potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici EU. To bo ministrstvo, ki je pristojno za varstvo potrošnikov.

In petič, nadgrajujejo se pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe. Na novo je predlagana opredelitev pojma, dopolnjujejo se pravila glede presoje dopustnosti financiranja, določa se enaka presoja razumnosti premije in pogojev za vse financerje. Na nepopolno in neustrezno ureditev financiranja kolektivnih tožb so opozarjali že avtorji že v omenjeni analizi na področju uveljavljanja kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji. Prav tako pa smo takšna opozorila prejeli s strani Gospodarske zbornice Slovenije.

Na drugi strani pa so bile tekom usklajevanja glede financiranja upoštevane tudi pripombe potrošniških organizacij. Posebej smo se sestali s predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije, ki skrbijo za interese potrošnikov, tako v sodnih kot tudi postopkih kot tudi že prej, torej delujejo preventivno in obveščajo potrošnike o njihovih pravicah. S predlogom zakona se tako opredeljuje sama definicija financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe. Pravna opredelitev tega instituta bo olajšala delo sodišča pri napolnjevanju pravnih standardov in ustrezni aplikaciji zakonskih varovalk, ki so namenjene varstvu skupine oškodovancev in varovalk, ki preprečujejo nepošteno pravdanje. Prav tako bodo s predlaganimi spremembami poenotena pravila, ki veljajo za te financerje.

Na tem mestu se zahvaljujem Zakonodajno-pravni službi za natančen in skrben pregled predloga zakona, ter podano mnenje s pripombami in konkretnimi predlogi za izboljšavo besedila. Kot smo zapisali v pisnem pojasnilu menimo, da vloženi amandmaji ustrezno naslavljajo pripombe in predloge Zakonodajno-pravne službe. V enem majhnem segmentu, glede katerega pomislek službe z amandmaji ni naslovljen, pa smo podali tudi pisno pojasnilo. Najlepša hvala.