Hvala za besedo.

Torej, glede vprašanja zakaj se to ureja v ločenem zakonu je v bistvu odgovor, ta določen zakon je že obstajal od leta 2008, imenoval se je Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb. Ta zakon je zdaj bil, kot rečeno, razširjen še z dvema operacijama, torej s čezmejnimi delitvami in čezmejnimi preoblikovanji. Ne gre za to, da bi torej spisali še en dodaten zakon, ampak je en obstoječ dejansko prenehal veljati in ga je nadomestil ta, ki je dodal še tri vidike oziroma tri člene iz mobilnostne direktive. Takšno je bilo tudi mnenje naših strokovnih služb, zato nismo šli v rešitev, da bi dodajali to k neki drugi zakonodaji, ampak smo, kot rečeno, vzeli obstoječ zakon, ki že od leta 2008 velja in ga ustrezno dopolnili.

Kar zadeva razločnost zakona oziroma. razumljivost, sem dobil občutek, da se je to naslavljalo z amandmaji. Če je glede tega treba še kaj storiti, seveda lahko tudi to storimo, ampak moj občutek je bil tudi, recimo tisto, kar je bilo izpostavljeno, da se ponekod pojavlja družba, drugod kapitalska družba, da je tu eden od amandmajev, recimo ta k 2. členu, da se to poenoti. In mislim, da je to tudi bistvo tega.

Glede hiperprodukcije zakonov, torej ne nastaja dodaten zakon, ampak se že obstoječi spreminja.

Glede odzivov gospodarstva jih dejansko ni bilo, ker se, kakor smo že slišali, ta zakon trenutno pa že lep čas ne nanaša na nobeno gospodarsko družbo. To seveda ne pomeni, da se morda nekoč v prihodnosti ne bo. To je približno to. Hvala.