Hvala za besedo, lep pozdrav vsem gostom!

Ja, jaz sem prebrala vse to, kar pač je, pa moram reči, da bom, kar na začetku že povedala, da je bilo pač to branje tega zakona in tudi navsezadnje, kar je povedala predstavnica torej Zakonodajno-pravne službe je zakon nerazumljiv pravzaprav še nikoli, tudi neuporabljeno, če rečem tako in da se postavlja torej vprašanje je tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe, kot so zapisali pod točko dve, vprašanje skladnosti z ustavo. Imam kar nekaj vprašanj. Namreč, glede na to, da tudi amandmaji v bistvu ne rešujejo vseh pripomb in zakaj. Torej sprašujem tudi zakaj ne, kako boste to rešili? Namreč, s tem predlogom se v bistvu zakona se torej v slovenski pravni red prenaša ta direktiva glede čezmejnih preoblikovanj združitev in delitev in s tem predlogom se širi pravice delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih preoblikovanji kapitalskih družb in v bistvu te določbe predloga zakona ne sledijo zgolj neposrednim zahtevam implementacije te direktive. In da se postavlja kar nekaj vprašanj. Namreč, mogoče bo, boste povedali malo preprosteje, tako da bo jasno. Torej, zakaj se je Vlada odločila za nov zakon in te vsebine v bistvu ni uredila z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju? Če smo že pri tem, potem tudi v katerih delih zakon torej širi pravice glede na t. i. mobilnostno direktivo? Predvsem glede podrobnosti izvajanja z zakonom določenih postopkov glede pogajalskega telesa se uredijo s sporazumu piše. Kako to je mislim da tudi Zakonodajno-pravna služba kako se to ureja in kdaj v katerih primerih kako torej to smo že tudi slišali pri mnenju Zakonodajno-pravne službe? Predvsem se seveda postavlja vprašanje nejasnosti razmerij med Zakonom o gospodarskih družbah tem Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, da tukaj je veliko pravnih nejasnosti? Zdaj v bistvu imamo kar nekaj pripomb in me tudi zanima pravzaprav kakšni so bili odzivi gospodarstva glede torej na ta predlog zakona. Morda se še s tem tudi nihče ni prav posebej ukvarjal, ker je pač to nekaj na novo, in da bo morda potem prihajalo, ko bo prišlo do teh zadev v praksi veliko vprašanj, veliko nejasnosti. Predvsem pa me moti, predvsem pa me zelo moti ta nepreglednost pravnega reda, torej to vprašanje, kot zapiše ZPS, zato sploh ni jasno katere določbe katerega zakona naj bi se poleg obravnavanega zakona uporabljale. Pa tudi ne ali predlagatelj meni, da bi se za obveščanje in posvetovanje, torej o nadnacionalnih zadevah ali tudi drugih, moral skleniti poseben dogovor ali gre za isto pogajalsko telo in isti dogovor oziroma sporazum? Predlog tega zakona torej v tem smislu določenih določb ne vsebuje, niti se do tega ne opredeli. Obrazložitev, ki navaja le, da so direktive, katerih uporaba se zahteva vključene v ZDR-1, ZSDU in ZESD-1, torej v 4. členu predloga zakona. Opozarjajo še, da je predlog zakona mestoma težko razumljiv in da tudi primerjava njegovih določb lahko nakazuje na njihovo kontradiktornost. Jasnost in določnost ureditve zahteva že 2. člen Ustave, ki opredeljuje načelo pravne države. In zelo težko, zelo težko se je odločati o tako, tudi, ne vem za pomembnih zadevah, če ni jasno, če ni skladno, pa nekaj potrjevati in z nečim soglašati, če bo potem en kup vprašanj, en kup nejasnosti, en kup težav, ki jih bo pač ta zakon prinesel. Zato prosim torej državnega sekretarja, da odgovori na moja vprašanja. Torej, ponovno sprašujem, čemu takšni predlogi zakonov, ki ne vzdržijo pravne presoje pa tudi ne neke logične in zdrave pameti. Hvala lepa.