Pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Torej, skladno z nalogami, ki jih Zakonodajno-pravni službi daje Zakon o Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora smo pripravili pisno mnenje glede tega predloga zakona. Mnenje ste prejeli pred dvema tednoma, zato ga ne bi podrobno predstavila.

V svoji predstavitvi bi se koncentrirala samo na nekatere poudarke iz našega mnenja. Naj pa takoj povem, da amandmaji, deset amandmajev in dva predloga za amandmaje rešujejo v bistvu samo naše manjše pripombe, manj zahtevne pripombe in še to ne čisto vseh.

Kot je povedal že državni sekretar je predlagatelj pač pripravil nov predlog zakona zaradi razlogov, kot jih je navedel, kar pa pomeni, da je Zakonodajno-pravna služba morala proučiti celotni predlog zakona, se pravi tako določbe, ki so že v veljavnem zakonu, kot iz tega predloga zakona in smo na vse dali pripombe. Hkrati pa to pomeni, da bi moral predlog zakona skladno s Poslovnikom vsebovati tudi obrazložitve vseh členov, ne pa le navesti, da gre za prevzem oziroma prepis veljavne določbe.

Če se predlog zakona podrobno pogleda, se ugotovi, da je zelo težko razumljiv, da je nejasen, da ima precej nedoločnosti in nedoslednosti. In s tega vidika se zastavlja vprašanje skladnosti z 2. členom Ustave.

Kot je državni sekretar tudi že povedal, je ta mobilnostna direktiva že večinoma prenesena v slovenski pravni red. To pomeni ali v zakone ali v drug predpis in bi zato po našem mnenju in opozorilu predlagatelj moral ponovno skrbno preveriti katere določbe so že prenesene, katere pa naj bi se prenesle s tem predlogom zakona, ker se predlagatelj v bistvu samo na določbe drugih zakonov, ki vsebujejo predmetno direktivo, zgolj sklicuje. Ti zakoni so Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o evropskih svetih delavcev. Obrazložitev govori še o Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju Evropske delniške družbe. Statusno pa seveda ta vprašanja ureja tudi ZGD. To pomeni, da bo ta direktiva urejena v štirih zakonih, kar pomeni nepreglednost pravnega reda. Mi smo sugerirali, da bi se to uredilo v enem zakonu, po možnosti, da bi se uredilo kot posebnost v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

V zvezi s to zakonodajo smo opozorili, da razmerje predloga zakona do veljavne pravne ureditve ni popolnoma jasen, predvsem je to zato, ker ni določenih sklicev na te zakone in zato ni jasno po katerem postopku se bo sploh šlo, ali so si te ureditve v nasprotju ali se podvajajo in tako naprej. V našem mnenju smo obširno navedli relevantno vsebino teh zakonov. In v bistvu iz tega pregleda ni jasno katere določbe katerega zakona naj bi se poleg obravnavanega predloga zakona uporabljale.

V zvezi z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju smo posebej izpostavili, da je ta ureditev nekako trajne narave. Iz predloga zakona pa sploh ni jasno ali je tudi ta predlagana ureditev trajne narave ali pa bo veljala samo za trenutek čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja kapitalskih družb.

Posebej smo se poglobili tudi na Zakon o gospodarskih družbah, ki ureja statusno ureditev in pravilno prevzema direktivo, saj direktiva ne govori, da velja za vse kapitalske družbe, ampak samo za ene. In tako naj se ne bi uporabljali za družbe v likvidaciji, za družbe za katere se uporabljajo postopki in ukrepi za reševanje na podlagi zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank ter za čezmejne združitve v katerih je udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala. To v tem predlogu zakona manjka. Temveč določba jasno pravi, da se nanaša na vse kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji in potem še podružnice in tako naprej.

Mi smo opozorili, da je obseg veljavnosti zakona treba pojasniti in v tem zakonodajnem postopku določiti. Že prej pa sem omenila na temeljni element, to je ta časovni element ali gre to za trajno ali začasno rešitev. V zvezi z ZGD bi opozorila še, da zakoni uporabljajo različna poimenovanja in to temeljnih subjektov. Tudi v tem predlogu zakona je to kar precej nejasno. ZGD kot statusni zakon je seveda edini zakon, ki določa, katere so kapitalske družbe, zato mislim, da v predlogu amandmaja ponovno navaja, da je to v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe je popolnoma odveč.

Končno pa še nomotehnični vidik, ki ga ta predlog zakona zelo krši, bom rekla, predvsem krši pravila, ki so določena v nomotehničnih smernicah, te je izdala Služba Vlade za zakonodajo. Te smernice naj bi poznal in uporablja vsak predlagatelj, oz. pisec besedila zakona. V našem mnenju smo naredili večinoma samo sklic na robno številko teh nomotehničnih smernic, saj je v njih dana obširna utemeljitev. Izpostavila bi samo 2 zadevi. Na primer mi smo opozorili, da gre res za preveliko obremenjevanje besedila, ker se trikrat navaja čezmejna združitev, čezmejna delitev, čezmejno preoblikovanje in to res ta stavčna veza gre čez v bistvu 2 vrstici zakonskega predloga. To res nima smisla. V zvezi s kapitalskim družbam smo mi opozorili, da je to temeljni subjekt in bi bilo treba ga jasno zapisati, oz. okrajšavo zanj narediti. Zakaj? Zato, ker se v nadaljnjem besedilu členov se pojavlja enkrat Kapitalska družba, enkrat pa izraz družba in prihaja do nejasnosti, oz. je treba malo bolj naštudirati za kaj gre.

Pripomb k posameznim členom niti ne bi ponavljala, saj kot sem že rekla, večinoma niso upoštevane, pomembne so pa zato, ker gre kljub temu, da gre za prenos treh členov direktive, da gre za t. i. tehnični zakon, je vseeno zakon in zakon sprejme zakonodajalec, predvsem pa po naši oceni je pa nevarno tudi, da se bodo nekateri morebitni bodoči zakoni sklicevali na te določbe tega, tega zakona in jih bodo predpisovali kot je tudi v tem primeru. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.