Hvala za besedo. Pozdravljeni!

S predlogom zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb se v slovenski pravni red prenašajo trije členi mobilnostne direktive, ki se nanašajo na soodločanje delavcev v organih vodenja ali v organih nadzora kapitalske družbe, ki nastaja s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem. Glavni namen je v tem, da se delavcem v vseh primerih čezmejnih operacij kar najbolj zagotovijo že pridobljene pravice do soodločanja. Po vsebini gre pravzaprav za novelo zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb iz leta 2008, ki pa zaradi določb mobilnostne direktive, ki v tolikšni meri spreminja in dopolnjuje veljavna pravila o evropskem pravu družb glede soodločanja pri čezmejnih operacijah, zahteva sprejem novega zakona in s tem prenehanje veljavnosti prejšnjega.

Mobilnostna direktiva v štirih točkah spreminja dosedanjo ureditev soodločanja pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb, dodatno pa ureja vprašanja soodločanja še pri dveh drugih čezmejnih operacijah, in sicer pri čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih. In s tem je bilo treba spremeniti tudi naslov zakona in vnesti spremembe v in dopolnitve obstoječe člene Zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb.

Soodločanje delavcev po tem zakonu, upoštevaje direktivo, pomeni vpliv sveta delavcev ali drugih predstavnikov delavcev na zadeve družbe s pravico do izvolitve ali imenovanja posameznih članov organov vodenja ali nadzora v družbi ali pravico, da priporočijo imenovanje ali nasprotujejo imenovanju posamezne ali vseh članov organov vodenja ali nadzora v družbi. V skladu z osnovnim načelom predloga zakona se za soodločanje delavcev v zvezi s čezmejnimi operacijami primarno uporablja zakonodaja države, v kateri ima Kapitalska družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanje kapitalskih družb, svoj registriran sedež. Od navedenega se bo odstopalo zgolj v treh zakonsko izrecno določenih primerih, v katerih se bodo uporabile zakonske določbe.

Torej, predlog zakona v prvi vrsti delavce in poslovodstva družb zavezuje k sklenitvi sporazuma o soodločanju delavcev. V primeru, da navedeni sporazum ni dosežen pa predlog zakona določa neka minimalna pravila glede ureditve soodločanja v kapitalski družbi, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem kolikor tako kot nalaga mobilnostna direktiva.

Mogoče bi tu za uvodno predstavitev zaključil, pa sem kasneje na voljo za morebitna dodatna pojasnila. Hvala.