Predsednik, hvala za besedo, minister z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci.

Državni svet podpira predlog novele stanovanjskega zakona, saj ta predstavlja določen napredek pri reševanju stanovanjske problematike. Vendar opozarja, da zgolj ta sprememba ni dovolj. Za učinkovito reševanje stanovanjske problematike je potreben celovit in medresorsko usklajen pristop, ki vključuje tudi spremembe davčne zakonodaje, Zakona o gostinstvu in zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja. Državni svet ugotavlja, da se pritisk na javna najemna stanovanja nenehno povečuje. Kot možen ukrep za razbremenitev javnega stanovanjskega fonda vidi uvedbo ciljno usmerjenih spodbud za samostojno reševanje stanovanjskega vprašanja zlasti za mlade družine. Med predlaganimi spodbudami državni svet izpostavlja davčne olajšave, ugodnejše obrestne mere za stanovanjske kredite ter delni odpis kredita po določenem času. Tovrstni ukrepi bi lahko spodbudili večjo samostojnost prebivalcev pri reševanju stanovanjskega vprašanja in posledično zmanjšali pritisk na javni fond. Občine se soočajo s težavami pri vzdrževanju dotrajanih javnih stanovanj, saj trenutne najemnine pokrivajo le del stroškov vzdrževanja, upravljanja in pravnih postopkov ob neplačilih. Državni svet zato podpira uvedbo pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini, kar bi omogočilo finančno vzdržnejše upravljanje javnih stanovanj. Državni svet je razpravljal in seveda opozoril tudi na ovire v prostorskem načrtovanju, ki zavirajo širitev javnega stanovanjskega fonda. Občine žal pogosto nimajo zadosti stavbnih zemljišč in zato je v postopkih sprememb prostorskih planov včasih trčimo v interes, to se pravi, po ohranjanju kmetijskih zemljišč na eni strani in samooskrbe, po drugi strani pa seveda gradnje stanovanj in seveda s tem dajemo možnost mladim in vsem, ki stanovanja potrebujejo. Zdaj nosilci urejanja prostora velikokrat ne prisluhnejo vsebinsko, zakaj je neka pobuda dana, da se kmetijsko zemljišče spremeni v stavbnega, ampak enostavno, saj to je praksa zadnjih nekaj let, gleda samo tabelarično koliko zemljišč je šlo iz kmetijskih predlog za spremembo seveda iz kmetijskih v stavbna in obratno in v kolikor je ta razlika seveda prevelika, nosilci urejanja prostora ne dajejo ustreznih, bom rekel, pozitivnih mnenj. Res pa je, da so postopki spreminjanja prostorskih aktov zapleteni in dolgotrajni, zato ponovno pozivamo seveda tudi k razmisleku za celovito prenovo sistema prostorskega načrtovanja.

Državni svet opozarja tudi na pojav medgeneracijskega prenašanja najemnih razmerij, kar dolgoročno zmanjšuje pravičnost in učinkovitost sistema, zato predlaga oblikovanje dodatnih mehanizmov, ki bodo omogočili večjo mobilnost in pravičnejšo dostopnost javnih stanovanj. Državni svet predlaga poenotenje sistema subvencioniranja, tako da država v celoti prevzame financiranje subvencij, ne glede na to, ali gre za tržno ali neprofitno najemnino. s tem bi se povečala preglednost sistema in občutno razbremenili občinski proračuni. Državni svet predlaga, da se materialni status upravičencev do neprofitnih najemnin preverja vsako leto namesto vsakih pet let. Sedanji pristop omogoča zlorabe, saj ugodnosti lahko koristijo tudi tisti, ki do njih dejansko niso več upravičeni. Ob tem naj se uvede avtomatiziran sistem, ki povezuje uradne evidence in zagotavlja učinkovitejše postopke ter pravičnejši sistem. Državni svet tudi predlaga poenostavitev sistema določanja neprofitnih najemnin, saj je obstoječi sistem točkovanja zastarel in administrativno zahteven. Predlaga model, ki bi temeljil na posplošeni tržni vrednosti stanovanj, kot jo določa geodetska uprava in ki vsebuje ključne dejavnike vrednosti stanovanj, kot so lokacija, površina, starost in druge značilnosti. To bi omogočalo realnejše in prilagodljivejše določanje najemnine brez dodatne administrativne obremenitve. Državni svet opozarja na neučinkovitost trenutne ureditve glede vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe, zlasti stavbe z nižjo etažnostjo, kot so P+3+M ali P+4, saj težavo predstavlja previsoko postavljen prag soglasja, saj je za izvedbo investicije zahtevano soglasje več kot treh četrtin solastniških deležev. Tako visok prag pogosto onemogoča nujne prilagoditve, ki so ključne za starejše, invalide in druge ranljive skupine. Vgradnji dvigal pogosto nasprotujejo stanovalci v pritličju, ki dvigala ne potrebujejo ali imajo lastniških deležev za blokado odločitev zadosti. Državni svet zato predlaga znižanje potrebnega soglasja za vgradnjo dvigal na navadno večino,50 odstotkov plus 1. Hkrati predlaga uvedbo sofinanciranja preko Eko sklada za socialno ogrožene lastnike, ki pogosto ne soglašajo z investicijo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vgradnja dvigal bi pomembno prispevala k višji kakovosti bivanja, večji samostojnosti in socialni vključenosti ranljivih skupin, hkrati pa bi spodbudila tudi domačo industrijo. Državni svet pričakuje, da bodo utemeljene pripombe seveda upoštevane. Zakonske rešitve prilagojene za učinkovito izvajanje na lokalni ravni. V primeru zavrnitve pa seveda pričakujemo tudi pisna pojasnila predlagatelja. V bistvu je danes tudi že mnenje, Vlade Republike Slovenije na mnenje Državnega sveta tudi prišlo. Toliko, hvala.