Govor

Neja Škulj

Hvala za besedo.

Jaz bi tudi uvodoma poudarila, da na Svizu podpiramo zakon in te spremembe, ki so nujno potrebne. Bom pa na kratko samo predstavila nekaj za nas pomembnih pripomb, ki smo jih dali na predlog besedila pa večinoma žal niso bile upoštevane.

Na začetku smo predlagali, da zakon predpiše nek način, neke posledice za primer, da lokalna skupnost ne sprejme svojega lokalnega programa za kulturo oziroma nekih, nekega ustreznega drugega dokumenta. In namen našega predloga dopolnitve ni bil kaznovalna politika, temveč predvsem spodbujanje dejanskega sprejemanja tovrstnih dokumentov, ki so v praksi prepogosto izpuščeni.

Potem predlog novele v 33. členu v novem odstavku predvideval delavskega direktorja. Predvidena je bila nova določba, ki je rekla, javni zavod za upravo, kjer je zaposlenih več kot 150 delavcev, ima delavskega direktorja. Ta rešitev se nam je zdela zelo dobra, predvsem zato, ker delavci na kulturi pogosto posedujejo zelo specifična znanja. Direktorji javnih zavodov v kulturi so pa pogosto neki pravniki, ki teh strokovnih znanj nimajo. Zato se nam je ta rešitev zdela dobra in smo celo predlagali, da bi to veljalo za javne zavode z več kot sto zaposlenimi. Nazadnje pa je ta rešitev iz besedila zakona izpadla. Dobra se nam je zdela pa tudi zato, ker je Ministrstvo za kulturo samo v besedilu predloga zakona zapisalo, da v Nemčiji delavci sodelujejo pri vodenju kulturnih institucij s sistemom soodločanja. Tako da je to bistveno več kot pri nas.

Potem smo predlagali tudi, da se sestava sveta javnega zavoda predpiše tako, da imajo delavci v vsakem primeru zagotovljeno najmanj eno tretjino. v zadnjem besedilu novele je na novo predvidena neka kompromisna določba, ki predpisuje, da če imajo javni zavodi v svetu več kot pet članov, da morata biti dva predstavnika delavcev in do največ eno, vsaj dva, do največ eno tretjino. Kompromisno rešitev smo pozdravili, nas pa skrbi, da bo zdaj dejansko povsod samo pet članov sveta zavoda, kar bo potem pot do tega, da bo predstavnik delavcev samo eden.

Zdela se nam je tudi dobra ureditev avdicije za določen umetniški kader na področju kulture, za katere je predpisana obvezna avdicija za sploh pridobitev zaposlitve. To so operni in zborovski pevci, baletni plesalci, plesalci sodobnega plesa in orkestrski glasbeniki. Zdaj novela predpisuje, da mora biti avdicija obvezno objavljena javno na spletni strani javnega zavoda. Kar zelo poudarjam, pozdravljamo. Se nam je pa rok 45 dni pred avdicijo zdel prekratek, ker gre za zelo zahtevne avdicije in smo predlagali, da bi bil rok 60 dni.

Predlagali smo tudi, da bi zakon omejil možnost veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ker je v ZUJK predpisana izjema, da se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let z veriženjem celo do deset let. Želeli smo, da se predpiše, da je k razpisu za zaposlitev na tej podlagi, da mora predhodno podati soglasje svet zavoda za to, da bi vsaj na ta način prišlo do nekega nadzora. Poleg teh pripomb pa smo nekaj pripomb podali tudi z namenom poostritve odgovornosti direktorjev in članov Sveta javnih zavodov za škodo in v primeru, da direktor ne sprejme določenih predpisanih dokumentov v predpisanem roku. To smo pa v bistvu predlagali z namenom, da bi spodbudili odgovornost do dela. Naše pripombe pa tudi v tej smeri niso bile upoštevane. Hvala.