Hvala lepa predsedujoča za besedo.

Lepo pozdravljeni spoštovani poslanke in poslanci, gostje in gosti!

Torej, naša Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je zakon proučila in ga po razpravi na kateri so sodelovale tudi posamezne organizacije, inštitucije, posamezniki s področja kulture, podprla sam zakon. Naj morda za uvod povem, da je bilo, da je bila podpora na komisiji ljudi, ki delajo na področju kulture, relativno visoka in redko videna. Tako da kaže, da je tudi komisija je na nek način to ugotavljalo, da gre za korak, ki gre v pravo smer. Če si lahko dopustim neko osebno digresijo. Zdi se, kot da ta zakon je nek korak stran od tistega predsodka, da morajo biti umetniki revni, trpeti in lačni. Ki je seveda pač nekaj, kar je nastalo v 2. polovici 19. stoletja izrazito in je bila neka legitimacija temu, da si lahko ustvarjalec. Zdaj se kljub vsemu položaj ljudi, ki samostojno ustvarjajo ali pa v okviru nekih skupin, s to spremembo zakona postaja bolj dostojno in znosno.

Zdaj če, ne želim povzemati tistega kar bodo, ker opažam, da so v glavnem vse, vse tiste organizacije, ki so bile na naši komisiji. Tudi tukaj pač ne bom povzemal tega pogleda, ker ga bodo sami bistveno bolje opredelili. Zato bom se osredotočil zgolj na nekaj pripomb samih, same komisije, torej članov in članic komisije. Zdaj, najprej, morda je prišlo do diskusije v zvezi s soustanovitvijo javnih zavodov, kadar sta država in občine soustanoviteljici. Tam se je, tam so nekateri kolegi izrekli zaskrbljenost, da bi tu lahko prišlo do vpliva politike na imenovanje vodstev takih zavodov. Kasneje je predlagatelj dodatno pojasnil to reč in se zdi, da je bila skrb nekoliko zmanjšana po tem.

Razprava se je vodila tudi okrog sestave svetov zavodov na področju kulture. Tukaj so bila izrečena opozorila v zvezi s prakso, da je zastopanje zaposlenih, torej pogosto ustvarjalcev, ustvarjalk v kulturnih zavodih na minimumu. Da je praviloma najmanj, kar je možno, teh članov svetov s strani zaposlenih in da ta delež pravzaprav je bistveno bolj omejen, kot je na področju recimo šolstva. Tako da je bilo tukaj nekaj, bi rekel, želja, pa tudi pogledov, ki bi vodili v smer večje krepitve zaposlenih v samih svetih zavodov.

Tretja, tretja zadeva, ki se je pokazala, je pri preimenovanju samozaposlenih v zdaj preimenovana v samostojne delavce v kulturi. Namreč, opozorjeno je bilo, da lahko tu pride do administrativnih zapletov, zlasti pri registru, kjer bo potrebno verjetno predelati to in bo, in tukaj ne bi smelo priti do neke vrzeli oziroma do na nek način mora ta nov status, ker gre za nov status, biti tudi s predpisi ustrezno reguliran in prilagojen, zato tukaj bi morda bilo potrebno še kakšen dodaten razmislek. Zlasti kolegi, kolegice z lokalnega področja so odpirali vprašanje nepremičnin oziroma brezplačne uporabe kjer so, kjer je vsaj eden od kolegov opozarjal na to, da je, da naj bi bile te določbe v nasprotju z Zakonom o stvarnem premoženju občin, tako da verjetno bo predlagatelj tu še dodatno pojasnil. Kolega Školč je zlasti postavlja vprašanje povezano s tem, da je neka samostojna podjetnost na nek način v tem zakonu omejena.

Še dve reči, ki jih je opazila komisija posebej. Torej, absolutno smo zadovoljni, da se regulira financiranje pripravnikov in da se onemogoča to izkoriščanje. Pa glede pooblastil kulturniški zbornici. Je komisija menila, da bi morali vključiti tudi širši spekter kulturnih akterjev, ne le stanovska društva.

Toliko predsedujoča, hvala lepa.