Dober dan.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila in z vidika naših nalog pripravila pisno mnenje. Glede na to, da je bilo vloženih več amandmajev, s katerimi se pomemben del naših pripomb upošteva oziroma odpravlja bi v tej predstavitvi predstavila le nekatere od teh pomembnejših pripomb, ki jih je treba izpostaviti kljub pojasnilom, in sicer bi šla kar po posameznih členih.

Najprej bi mogoče izpostavila pripombo k 11. členu, kjer je v predlaganem četrtem odstavku 19. člena predlagano, da lahko Kulturniška zbornica Slovenije naloge iz naštete v prvem odstavku oziroma v posameznih alinejah izvaja po javnem pooblastilu. V zvezi s tem je ZPS v mnenju opozorila, da lahko v skladu s 121. členom Ustave so predmet javnega pooblastila le posamezne naloge državne uprave. Glede na predlagani zapis opredelitev teh nalog ZPS ocenjuje, da je njihova pomenska opredelitev preohlapna, zato ni mogoče oceniti, ali te naloge sploh ustrezajo vsebini nalog, ki bi se lahko izvajale po javnem pooblastilu, ministrstvo pa zanj zagotavljalo financiranje.

Opozarjamo tudi na uporabo besede "lahko", ki se v predlogu zakona ohranja. Tukaj smo pojasnili, da je namen zakonodajalca v konkretnem primeru očitno določiti nosilca javnega pooblastila z zakonom. Zato uporaba besede "lahko", ki kaže na neko fakultativnost, ni ustrezna.

Potem 12. člen, tukaj gre za ureditev, ki se nanaša na začasne strokovne komisije. Tu je ZPS menila, člen je bil z amandmajem sicer nekoliko popravljen, ostaja pa pripomba, da bi kazalo kriterije, na podlagi katerih bodo člani teh začasnih strokovnih komisij imenovani, jasneje določeni že v samem zakonu.

Izpostaviti velja tudi pripombo k 17. členu. Tu je v novem šestem odstavku 35. člena določeno pravilo, da lahko direktor strateški načrt spremeni ali dopolni v obsegu do največ tretjine obsega besedila, kar lahko stori v prvem letu po imenovanju. Ta določba je precej neobičajna, spominja na neko nomotehnično pravilo noveliranja predpisov, ki pa ni vsebina, ki bi sodila na raven zakonskega urejanja. Hkrati pa je tu to pravilo tudi časovno omejeno. Moram ugotoviti, da je predlagatelj predlagano ureditev sicer vsebinsko pojasnil, vseeno pa ostaja naše opozorilo oziroma mnenje, da kaže pretehtati ali se s to določbo možnosti spreminjanja strateškega načrta morda pretirano ne omejuje ali celo onemogoča, recimo v primerih, ko bi bilo to zaradi prilagoditve spremenjenim objektivnim okoliščinam nujno. Tukaj v zvezi z istim členom velja izpostaviti tudi rešitev, ki se nanaša na smiselno podaljšanje veljavnosti strateškega načrta. To pooblastilo se daje direktorju. In v zvezi s tem ZPS opozarja, da instituta smiselnega podaljšanja veljavnosti veljavni pravni red ne pozna in bi terjala taka rešitev vsekakor po novem tehten razmislek.

Glede 18. člena bi izpostavili rešitev po kateri naj bi direktorja javnega zavoda v primeru, če bi bila med soustanovitelji njegovimi država ali ena ali več občin, da naj bi v tem primeru direktorja imenoval minister s soglasjem soustanoviteljev. Tukaj smo to rešitev ocenili kot rešitev, ki bi morebiti lahko posegla v razmerje med soustanovitelji, ki ni hierarhično, ampak prirejeno. Poleg tega so tudi predstavniki države zastopani v svetih javnih zavodov, ki imenujejo direktorje.

Naslednja pripomba bi bila ta, ki je dana k 28., 29. in 30. členu. Gre za rešitve, ki se nanašajo na javno kulturno infrastrukturo, in sicer za vstop v pogodbeno upravljanje, za dajanje v brezplačno uporabo in za nadaljnjo oddajo javne kulturne infrastrukture s strani pogodbenih upravljavcev ali brezplačnih uporabnikov te infrastrukture. Tule smo predlagali, menili, da bi bilo smiselno določiti jasna, izčrpnejša in objektivna merila že v zakonu, saj bi bila morda rešitev, kot je predlagana lahko pomensko preohlapna. Opozorili pa smo tudi na vidike, ki bi morali zagotavljati enakopravno in transparentno obravnavo s tega vidika smo videli, da bi bilo te določbe smiselno še vsebinsko izboljšati.

Naslednja pripomba, ki bi jo povzela je pripomba k 42. členu. Gre za člen, ki določa uveljavljanje pravice samostojnega delavca v kulturi do plačila prispevkov za socialno varnost. Naša sugestija tu je bila, da se morda namesto z opredelitvijo praga kot s pojmom cenzusa uporabi neka druga opredelitev, recimo v razmerju do zneska iz odstavka, od zneska, ki bi ga z uredbo določila vlada. Tu je z amandmajem ta pač pooblastilo, to pooblastilo Vladi in vezanost na razrede, na plačne razrede popravljena. Vendarle pa bi kazalo tu nek drug način, kako bo ta znesek, drsni cenzus tako rekoč izražen, ponovno preveriti. Tudi glede rešitve, po kateri pravica v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev ne bi prenehala, je pa ne bi bilo mogoče uveljavljati, smo predlagali, da bi bilo smiselno rešitev, ki je primerljiva z institutom mirovanja pravice oblikovati na primerljiv način, kot je to že uveljavljeno in predvsem pa preveriti, ali ureditev zagotavlja dovolj jasno podlago za preverjanje izpolnjevanja pogojev in postopek odločanja 44. člen bi bil naslednji, na katerega bi tukaj opozorila. Tukaj smo ocenili, da je treba razloge, zaradi katerih naj se posvetovanje s kulturniško zbornico, ki je reprezentativno telo na področju kulture, s priporočili stanovskih društev, da je treba ponovno preveriti, tudi pojasniti. Mislim, da je bilo to sicer storjeno. Izhodišče za našo pripombo pa je pač ugotovitev, da se vloga stanovskih društev razlikuje od vloge in ciljev delovanja zbornice. V tej zbornici pa so sicer ta društva tudi zastopana.

Glede 49. člena bi še povzela našo pripombo. Gre za rešitev, po kateri se v 119. členu zakona v postopku javnega razpisa pred izdajo odločbe predvideva ta nova faza, in sicer pisno obveščanje stranke o okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe in predlogu strokovne komisije, o katerih bi se stranka lahko pisno izjasnila. Tukaj smo čisto pravno sistemsko ocenili, da iz instituta javnega razpisa, v okviru katerega se ne odloča o pravicah strank, da je iz tega instituta sama obveznost ministrstva, da bi stranke pred izdajo odločbe o tem še kaj posebej seznanjala in jo pozivala, da se o njej izjavi, da iz tega instituta ne izhaja. Sicer pa je bila predlagana rešitev, tudi to lahko ugotovim, v smislu naše pripombe nekoliko popravljena.

Glede amandmajev treh poslanskih skupin bi lahko ugotovila, oziroma ugotavljam, da se z njimi velik del naših pripomb ustrezno upošteva.

Izpostavila pa bi morda amandma k 5. členu, kjer je za določitev podlage, kot podlaga določena enoletni, enoletni načrt, ampak tukaj je uporabljena beseda "lahko", pri čemer pa ni jasno, kdaj bo in na podlagi česa bo odločeno, da bo tukaj podlaga enoletni načrt in kdaj bi bil ta lahko dvoletni. Isto velja tudi za 16. člen in amandma, ki je k njemu vložen, ker sta določbi nekako primerljivi.

Tukaj je treba napovedati še poseg, ki je zgolj redakcijski, in sicer zaradi premestitve 1. člena v predlogu zakona kot 40.a člen je treba v 2. členu pač napovedati v katerem zakonu in kje je objavljen. To je treba dodatno navesti, ampak tukaj je ta poseg izključno redakcijski in se lahko opravi tudi brez posebnega amandmaja.

Glede predlogov za amandmaje odbora bi glede predloga, ki ga je vložila Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati opozorila, da tudi ta pomeni pravno sistemski odstop od ureditve. Nedoločnost pa se vzpostavlja tudi z neko ustanovitvijo novega telesa, senata za kulturo tukaj, ki naj bi se pač določil, vključno z nalogami, sestavo in načinom imenovanja z aktom o ustanovitvi. Taka ureditev je po mnenju ZPS nedoločna.

Naslednji amandma je, naslednji je predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS. V zvezi s tem bi želela samo opozoriti, da je treba to predlagano rešitev, s katero se črta plačilo obveznega zdravstvenega prispevka s strani državnega proračuna treba ponovno pretehtati. Gre namreč za poseg v pravico do zdravstvenega varstva. Ta je določena v 51. členu Ustave. Poudariti pa je treba tudi načelo varstva zaupanja v pravo, ki izhaja iz 2. člena Ustave. Za vsak tak poseg morajo biti izkazani stvarni in utemeljeni razlogi. Ti posegi pa bi seveda zahtevali tudi ustrezno prehodno ureditev. Tega predlagani amandma ne zagotavlja. Tudi sicer pa je treba preveriti, ali bi bila taka sprememba v okviru predloga zakona in zakona nasploh dosledna, saj bi po našem mnenju in po našem pregledu lahko povzročila tudi neskladje v zakonskem besedilu. To je vse. Hvala.