Hvala lepa. Lepo vas pozdravljam, spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča, spoštovani predstavniki kmetijskega ministrstva, državna sekretarka in vsi ostali gostje! Zakon o gozdovih, moram uvodoma vendarle poudariti, da je v fazi sprejemanja tega zakona bil resnično upoštevan dialog, zato zahvala ministrstvu za ta dialog. Tudi kar veliko pobud je ministrstvo sprejelo in zato smo do tega zakona manj kritični, kot bi bili sicer. Pa vendarle nekaj pobud pa je bilo danih, ki pa bom tudi sproti povedal, pojasnil, kaj je tisto, kar pozdravljamo. Zelo pozdravljamo, da se ohranjajo območne enote Zavoda za gozdove. Zelo pozdravljamo, da se je svet centralnega, torej Zavoda za gozdove razširil, da je v njem tudi večje število deležnikov ali pa članov s strani uporabnikov gozdnega prostora. Tukaj podpiramo pobudo, da se doda tudi predstavnik lovstva v svet centralnega zavoda. Ravno tako pozdravljamo pobudo po ureditvi evidenc oziroma po nadgradnji samega dela v gozdovih z digitalizacijo in tako naprej. Vsaj včeraj je gospod Meter zelo lepo pojasnil na Državnem svetu, na komisiji, zakaj se je v tem delu potrebno spreminjati sam zakon. Predlagali smo pa tudi še nekatere druge zadeve, ki pa so bili manj uslišani, ampak vseeno jih bom na kratko ponovil. Pozdravljamo, da se ureja tudi vožnja v gozdu s strožjimi nadzori in tudi sankcijami. Tukaj bi pogrešali morda še celo malo večjo ambicioznost in pri tej vožnji v gozdovih bi se kar navezal tudi na mnenje Državnega sveta. Torej, tudi mi predlagamo, da se financiranje vzdrževanja gozdnih cest v celoti prenese na Republiko Slovenijo. Tudi v uvodu je gospa državna sekretarka omenila, da se zelo povečuje število obiskovalcev v gozdovih in to ne zgolj lastnikov, ampak predvsem zaradi tako imenovane socialne funkcije slovenskih gozdov.

Predlagali smo še nekatere spremembe, ki jih sicer zakonodaja, predlog, torej zakonodajalec, ministrstvo ni odprlo. In eden od teh predlogov je, da bi vendarle omogočili tudi večjo, bolj ambiciozno odpravo zaraščanja, predvsem pa krčitev gozdovza namene kmetijske rabe. Tukaj še vedno predlagamo, da bi šli v tem delu iz sedajšnjih pol hektarja morda na tri hektarje, kajti Slovenija res nima težav z deforestacijo. Imamo prej obratni problem. Slovenija se zarašča in bi v nekaterih predelih Slovenije pa vendarle lahko na dokaj kvalitetnih rastiščih vzpostavili kmetijsko rabo. Ravno tako smo tudi mi predlagali, da se črta predkupna pravica Družbe Slovenski državni gozdovi pri nakupu gozdov, gozdnih kompleksov nad 30 hektarov. In da bi tudi tukaj sledili podobni ureditvi, kot to velja pri nakupu kmetijskih zemljišč. Torej, da se ustvari drugačen prednostni vrstni red in da je družba Slovenski državni gozdovi kasneje v tem prednostnem vrstnem redu. Torej, da pa lahko preprečujemo nakupe gozdov s strani tujcev, kot se to dogaja pri kmetijskih zemljiščih.

Prav ravno tako predlagamo, v zakonu, se spreminja, se novelira člen, ki govori o sanitarni sečnji še pred izdajo odločbe s strani Zavoda za gozdove, torej ko lastnik gozda ugotovi, je potrebno sanitarna sečnja. Pozdravljamo zdajšnji člen zakona, ne strinjamo se pa z novim, kajti po novem členu naj bi lastnik gozda poklical, obvestil revirnega gozdarja, povedal število dreves, ocenil tudi kubituro in tako naprej.

Tukaj moramo poudariti, da glede na posestno strukturo v Sloveniji večina lastnikov gozdov ni veščih za to, da bi lahko sami ocenjevali kubiture posekanih dreves. So seveda gozdarji so za to usposobljeni in tako ali tako na koncu po sanitarni sečnji in četudi brez odločbe izda revirni gozdar končno odločbo, kjer se vse to povzame, tukaj predlagamo, da ohranimo obstoječe stanje, da tega ne spreminjamo.

Podpiramo tudi mi možnost postavitve čebelnjaka v gozdu v obliki ureditve stojišč na gozdnih vlakah. Ravno tako predlagamo spremembo pri tako imenovanem, pri tako imenovanih odškodninah zaradi omejene rabe gozdov, torej, ko so gozdovi dobijo nek poseben status. Sedaj se predlaga, da to določi Vlada višino odškodnine. Če pa želi lastnik spremeniti višino odškodnine, pa naj bi se naročila cenitev, ki jo plača lastnik. Temu nasprotujemo, kajti mi menimo, da bi moral cenitev plačati tisti, ki hoče nek gozd, neko rabo gozda spremeniti. Še posebej vemo, da je to plačilo cenitve s strani lastnika včasih resnično nesmiselno glede na posestno strukturo, ki jo imamo. Tudi majhne površine gozdov in tako naprej.

Zelo pozdravljamo umestitev trajnih skladišč v gozdove. Predlagamo pa vendarle črtanje tega. Dvajset kilometrske oddaljenosti od enega do drugega. Tukaj ocenjujemo, da bodo potem v slovenskem prostoru samo nekateri lahko postavili ta skladišča v gozdu, torej za skladiščenje gozdno lesnih sortimentov. Manjši bodo pa verjetno to težje naredili oziroma ne bodo mogli na podlagi tega zakona in tukaj predlagamo samo črtanje teh 20 kilometrov.

O svetu zavoda sem že omenil, da predlagamo, da se doda tudi predstavnik lovstva v svet zavoda in pa predlagamo tudi črtanje členov, ki povečujejo kazni. Razumem namero, tudi inflacijo, ampak vendarle, že sedaj je možnost kaznovanja od do, kar pomeni od najnižje do najvišje in se lahko tudi vsako, vsak inšpektor oziroma kdorkoli izdaja te kazni, odloči tudi o tej višini kazni.

Toliko na kratko, hvala lepa.