Ja, hvala za besedo in lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci in vsi prisotni. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Komisija predlog zakona ni podprla. Večina se jih je vzdržala, eden je bil pa proti zakonu. Komisija ugotavlja, da zakon vsebuje nekaj koristnih ukrepov za upravljanje gozdov, ki jih podpirajo ključni deležniki. Ključni problem ostaja pa odprt, saj predlog zakona ne rešuje nesorazmernega poseganja v lastninsko pravico. Predmet zahteve Državnega sveta za ustavno presojo Zakona o gozdovih in podzakonskih aktov, ker postopki priprave in sprejemanja gozdno gospodarskih načrtov niso ustrezno urejeni. Krši se načelo pravne države in pravica do zasebne lastnine. Dobili smo odgovor, da v to niso posegali zakonodajalec, ker pač čakajo mnenje Ustavnega sodišča. Lastniki gozdov nimajo učinkovitega vpliva na upravljanje svojega premoženja, denacionalizacija jim je vrnila lastnino. To so ti večji posestniki, ne pa tudi vseh spremljajočih pravic za njihovo polno upravljanje.

Komisija izpostavila problematiko hribovskih in gorskih kmetij, ki niso vključene v upravljanje državnih kmetij. Pri tem je treba opozoriti na 71. člen Ustave: država mora skrbeti za napredek prebivalstva v gorskem in hribovskem svetu. Komisija, na komisiji je bilo nekako opozorjeno, da samo lastniki, kmetje so tisti, ki poseljujejo obmejna območja in so tudi varuh slovenstva in države in naroda.

Komisija je opozorila na problematiko predkupne pravice države pri nakupu gozdov. Tukaj smo se večkrat opozarjamo, da mora imeti kmet, kmet lastnik ali mejaš pravico ne pa država. Komisija je opozorila, razen tiste večje nad 30 hektarjev ali pa kjer so določeni varovani gozdovi. Komisija opozorila na problematiko spreminjanja namenske rabe zemljišč, in sicer enostransko spreminjanja kmetijskih zemljišč v gozdu v gozd brez obvestila lastnikov. Pojasnjeno je bilo, da sedaj ne bo več temu tako, ampak da bomo, da bo vsak, ki se mu bo spreminjalo kmetijsko zemljišče v gozd, bil seznanjen in na to opozorjen. Dali smo pa tudi pripombo, da bi morali dobiti lažje, lažjo, bi rekel, možnost, da se vrača pa zaraščen, zaraščena kmetijska zemlja, ki je zdaj pisana pod gozd, nazaj v kmetijstvo, ker vemo, da nam kmetijstva primanjkuje in ker smo gozdnata država, ker je nekako 58, 60 procentov pod gozdom, bi morali stremeti k večji kmetijski zemlji in s tem tudi večji prehranski, prehranski varnosti. Glede prispevka za gozdne ceste je bila pobuda, da ne moremo mi samo kmetje nositi stroške, kot lastniki gozda, ceste so pa, bi rekel, javna dobrina in vsem dostopna, se pravi, se predlaga za financiranje iz javnih sredstev obnovo gozdnih cest. Škoda po divjadi stalno govorimo, vendar na tem se nič ne naredi. In velika polemika je bila glede nabiralništvo, ker morajo lastniki dopustiti rekreativno nabiranje plodov in gob. V praksi to pomeni brez nadzora, pogosto tudi s strani tujcev. Predlog uvedbe dovolilnic ali kako drugače bi morala država ali pa zakonodajalec tukaj omejiti to nabiralništvo. Čebelarji so opozorili, da bi morali prisluhniti, da bi lahko postavljali svoje čebelnjake tudi na gozdnih zemljiščih. S tem pa imeti večji nadzor, da ne pride do zlorab do določenih hiš.

Glede kadrovske stiske na Zavodu za gozdove Slovenije smo predlagali, da se nekako poenostavi sečnjo lesa za lastne potrebe in ni treba, da gozdarji na tem delajo in s tem bi jih razbremenili ter je bil tudi potem predlog le na Lovsko zvezo, da se podpora predlogu za uvrstitev predstavnika lovstva v svet zavoda. Vemo, da je to največja nevladna organizacija, ki nekako je v naravi, je v gozdu in bi prav, da bi bili tudi oni člani sveta zavoda. Toliko s strani Državnega sveta, hvala.