Ja, hvala lepa, spoštovana. Hvala lepa, lepo pozdravljeni. Hvala lepa seveda tudi predsedniku doktorju Kračunu za poročilo.

Na samo poročilo tokrat namreč obravnavate, da rečem, samo poročilo o delu Fiskalnega sveta, tako da na to poročilo nimam nobenih pripomb. Jaz bi vseeno povedala, ker se mi zdi, da tega doktor Kračun ni povedal, da mi mislimo, da s Fiskalnim svetom korektno sodelujemo, da imajo na voljo v bistvu vse podatke, vse informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo, da smo šli tu tudi v naslednjo stopnjo oziroma da smo digitalizirali oziroma te postopke, a ne, da smo pač šli malo bolj v sodobne načine, da rečem, izmenjave podatkov. Tako da se mi zdi, da Fiskalnemu svetu pohvala gre malo težje od ust, pa da vseeno vas obvestim tudi, da je v redu, a ne. Mislim tudi tako kot je omenil predsednik, da smo korektno sodelovali pri pripravi Zakona o fiskalnem pravilu. Rekel je, da je bil šele letos sprejet - to je bil pač, smo bili ena od prvih držav, ki smo vseeno po novih fiskalnih pravilih torej jih doma prilagodili temu spremenjenemu fiskalnemu upravljanju na evropski ravni. Tukaj smo sodelovali, je bilo pomembno, je bil pač vseeno dvotretjinski zakon. Potem pa strinjamo se tudi absolutno s tem, kar je povedal, zakaj so pomembna fiskalna pravila, zakaj je pomembno delo Fiskalnega sveta, da gre za, torej da je pomembno, kako vodiš fiskalno politiko, iz različnih, iz številnih razlogov. Eden od njih je seveda tudi, kakšna je percepcija finančnih trgov, ker finančni trgi so tisti, ki v bistvu potem posojajo denar in zato so pač pomembne te bonitetne ocene, ki v bistvu nastajajo tudi na podlagi tega, kar reče ena neodvisna inštitucija o fiskalni, torej o fiskalnem stanju v neki državi.

Zdaj, jaz zelo v vsebino nisem mislila, vsaj v tem uvodnem delu, iti ravno zato, torej v vsebino fiskalne politike ravno zato, ker gre tukaj za poročilo. Bi omenila ali pa bi se odzvala na to, kar je povedal doktor Kračun, da mediji povzemajo seveda navedbe in objave Fiskalnega sveta, ampak žal res velikokrat v zadnjem času napačno. Fiskalni svet namreč objavlja, kakšno je, kakšen je saldo na mesečni ravni in potem oni ločijo, kakšen je saldo brez interventnih ukrepov in kakšen je saldo, skupen saldo, a ne, med interventne ukrepe so pa oni uvrščali covid, draginjo, energetsko krizo poplave. In v bistvu potem, ker ne povzemajo recimo pravilno ali pa natančno, potem pač pridemo do teh naslovov "Lani je bil primanjkljaj v tem času 62 milijonov, letos je pa milijardo višji.", kar ne drži, tako da, ampak to ni seveda krivda Fiskalnega sveta, to potem moramo pač mi pojasnjevati, kaj je resnica. Tako da jaz o tem, o tem ne bi mislila. In tudi zdaj, če boste imeli kakšna vprašanja, sem seveda tukaj na voljo za odgovore, ampak jaz mislim, da bomo poglobljenejše razprave o vodenju fiskalne politike imeli približno čez en mesec, ko se bodo začeli rolati državni proračuni oziroma predloga državnih proračunov 2026-2027, tako da jaz se tukaj ustavljam.

Hvala lepa.