Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor.

Po navadi mi je zadovoljstvo, da podajam poročilo Fiskalnega sveta, tako tudi tokrat, zato ker Fiskalni svet je opravil vse z zakonom določene naloge in tudi še marsikaj več. Pomembno pa je, da je Fiskalni svet s svojimi publikacijami osveščal javnost, predvsem pa tudi strokovno javnost in politične odločevalce o tem, da je pomembno, da je javna poraba razumna, da je, da fiskalna politika, da fiskalna politika ravnovesno obravnava vse probleme, da ne prihaja do ekscesov niti na prihodkovni niti na odhodkovni strani.

V letu 2024 so bila opozorila Fiskalnega sveta predvsem usmerjena v nenatančnost javnofinančnega načrtovanja. Predvsem na videz sicer dobra stvar, da je dejanski, dejanska poraba in dejanski primanjkljaj na koncu leta bil manjši kot je, kot je, kot je bilo predvideno v načrtih, ima tudi slabe strani. Eno je predvsem predvsem ta, da daje iluzijo, kot da je denarja dovolj in da na koncu leta pač stimulira različne porabnike potem, da pospešijo svoje načrte, zaradi česar je tveganje manj racionalnih odločitev prisotno v teh primerih. Sicer pa lahko rečemo, da je Slovenija lani v skladu s fiskalnimi pravili pripravila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt 2025-2028 in ta v formalnem smislu ustreza zahtevam prenovljenega sistema ekonomskega upravljanja. Tudi Evropska komisija ga je, ga je zelo, ga je zelo pozitivno sprejela in je pa, je pa, in s tem načrtom Slovenija predvideva, da se bo ohranjal primanjkljaj pod 3 procenti bruto domačega proizvoda, medtem ko se bo javni dolg zniževal in približeval zaželenim 60 procentom. Mi smo, mi smo ocenili, da je, da bo verjetno dejansko gibanje v prvih dveh letih skladno z načrti, kasneje se bodo pa tveganja, tveganja potencirala. No, zdaj pa lahko ugotavljamo, da je precej tveganj prisotnih, prisotnih že letos, da sicer fiskalno-strukturni načrt v tem trenutku formalno še ni ogrožen, vendar ko pogledamo, ko pogledamo trende, vidimo, da bo v prihodnjih letih zelo težko ohraniti to dinamiko. Na eni strani imamo že vnaprej začrtano porabo, tudi plače v javnem sektorju do leta 2028, kar seveda pomeni, da se bo, da se bo poraba stopnjevala, na prihodkovni strani pa seveda so velika tveganja in z geopolitično situacijo in z morebitno recesijo. Tako da že po osmih mesecih opažamo, da je, da poraba narašča, kot je načrtovano, s tem pa tudi odhodki, na drugi strani pa, pa prihodki so dokaj, so dokaj stagnantni.

No, v letu 2024 je tudi prišlo do prenove fiskalnih pravil na evropski ravni in ustrezno temu je Vlada in Državni zbor sta pripravila nov Zakon o fiskalnem pravilu. Ob pripravi Zakona o fiskalnem pravilu je Fiskalni svet imel konstruktivno debato z Ministrstvom za finance. Fiskalni svet si je predvsem prizadeval za maksimalno možno vlogo Državnega zbora pri ocenjevanju in izvajanju fiskalnih pravil in lahko rečem, da je večina pripomb Fiskalnega sveta v tem smislu bila tudi, tudi upoštevana. Tako da je zakon bil sprejet sicer šele letos, ampak glavnina dogajanj in razprave je bila opravljena v lanskem letu.

Sicer je bilo lansko leto v makroekonomskem smislu umirjeno. Torej to velja tako za primanjkljaje, ampak to velja tudi za realno rast bruto domačega proizvoda, takrat je bila, lani je bila za okoli pol odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Tudi inflacija je bila nižja kot v preteklih letih. Žal je letošnje leto nekoliko bolj burno, predvsem kar se, kar se tiče inflacije, tudi kar se tiče, kar se tiče primanjkljajev. Tako da se bomo leta 2024 spominjali kot enega mirnih, pa čeprav boljših in uravnovešenih let v naši fiskalni zgodovini.

Sicer pa znova poudarjam, Fiskalni svet ni oblast in fiskalna pravila niso zakon. Predvsem so fiskalna pravila usmeritev, da bi, usmeritev, da ne bi zaradi spodrsljajev fiskalne politike prišlo do kopičenja dolga in zato do problemov financiranja, do slabe pozicije na finančnih trgih.

In ne glede na to, da so se fiskalna pravila spremenila iz nekoliko bolj strogih, nekoliko bolj ohlapnih. Tukaj prisotna kolegica je rekla, nekoč smo imeli omejeno hitrost, zdaj pa imamo samo opozorilo: vozi previdno. Torej, ne glede na to seveda ni pomembno, kako so formulirana fiskalna pravila in kaj izjavlja Fiskalni svet, ampak pomembno je kako, kakšna je percepcija države in njenih javnih financ pri finančnih trgih, kajti Slovenija mora letno izdati obveznic za okoli 5 milijard evrov, jih prodati na finančnih trgih. In od od tega, kakšna je obljubljena donosnost, so zelo odvisni tudi javnofinančni odhodki v prihodnjih letih. In kot vemo iz izkušenj iz preteklih let, običajno finančni trgi državo, ki spodrsne, kaznujejo brez vnaprejšnjega opozorila. To je Slovenija doživela tam 12, 13 let, 12, 13 let nazaj in se je z velikimi, z velikimi napori izvlekla. Tudi je pomembno, da mediji naloge Fiskalnega sveta podpirajo, da jih, da poročajo o priporočilih Fiskalnega sveta. Četudi včasih mediji pridejo na dan s kakšno napačno ali ne dovolj natančno interpretacijo, vendarle je pomembno, kajti s tem se širi zavest o nujnosti odgovorne fiskalne politike. Namreč kar se tiče zakona, velja comply or explain, torej Vlada zdaj po novem zakonu sicer ima za to dva meseca časa, ampak na oceno Fiskalnega sveta Vlada samo mora odgovoriti. Oziroma bolje je, če jo upošteva, ampak če ne upošteva pa mora v roku dveh mesecev odgovoriti, zakaj je, zakaj je ni upoštevala. Torej Fiskalni svet ne more izvajati prisile, fiskalna pravila zaradi tega načela tudi niso prisila ampak prisila so, prisila so finančni trgi, medtem ko Fiskalni svet s pomočjo fiskalnih pravil in s pomočjo javnih objav skuša s tem, s tem opozarjanjem razvijati zavest o razumni javni porabi, o omejitvah, ki jih imamo. Ne glede na to, da lahko Državni zbor odloči kakorkoli, ampak objektivno so omejitve in fiskalna politika je ena tistih področij politike, kjer so omejitve čvrste in kjer so sankcije za njihovo kršenje lahko nesorazmerno visoke.

Hvala lepa.