Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in seveda vsi ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, hkrati pa opozarja na nekatere praktične težave, s katerimi se občine izvajajo oziroma soočajo pri izvajanju katastrskih postopkov odmere zemljišč za gradnjo infrastrukture. Tukaj gre v glavnem za primere, ko se občina z lastnikom dogovori za odmero, in sicer gre tukaj največkrat za gradnjo javne infrastrukture, cest, ekoloških otokov, če želite, in podobne zadeve.

Zdaj, tukaj se pojavijo določene težave, ki izhajajo zlasti iz dejstva, da občina kot naročnik odmere pogosto ni vključena kot stranka v postopku, zaradi česar odločbe prejmejo zgolj lastniki parcel. To povzroča zamude, nesporazume glede stroškov in dodatne administrativne zaplete. Komisija zato predlaga, da se s predlogom zakona spremeni veljavni zakon na naslednji način; da se med stranke postopka vključi tudi naročnik katastrskega postopka, tudi če ni lastnik nepremičnine, da se naročniku omogoči vabljenje na mejne obravnave z možnostjo njihove izvedbe tudi v njegovi odsotnosti in pa, da se v podatke, ki se vnašajo v elaborat katastrskega postopka, vnese tudi rubrika naročnik. Z navedenimi spremembami bi občine pravočasno prejemale potrebne informacije, postopki bi se pospešili, hkrati pa bi se odpravile dileme glede plačnika stroškov. Komisija posebej izpostavlja še opozorilo Skupnosti občin Slovenije glede odločitve Gurs, ki je po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca z dne 27. 8. 2025, občinam prekinil dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin v aplikacijah OGP. Ta ukrep občinam otežuje izvajanje zakonskih nalog, zlasti pri urejanju lastniških razmerij na kategoriziranih občinskih cestah. Gurs sicer, kot nam je znano, išče rešitve v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko in reprezentativnimi združenji občin, a se kaže potreba po sistemski rešitvi, kot je na primer dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi. Komisija pričakuje, da se bo zagotovila zakonita in učinkovita dostopnost podatkov o lastnikih nepremičnin, ki je nujna za delo občinskih služb. Ob tem opozarja tudi na prakse v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, kot je na primer Hrvaška, kjer so podatki iz katastra javno dostopni brez omejitve, zato predlaga tudi strokovni dialog o mejah varstva osebnih podatkov v Sloveniji in o primerljivosti naše ureditve s prakso Evropske unije. Hvala lepa.