Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem, ministru z ekipo in ostalim prisotnim na seji.

Državni svet je predlog zakona obravnaval na 30. seji, 1. julija 2025, predhodno pa se je do njega na 19. izredni seji, 17. 6., opredelila tudi Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Pri tem smo bili seznanjeni tudi s stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, Sveta za invalide Republike Slovenije, Zveze delovnih invalidov Slovenije in Študentske organizacije Slovenije. Ker je bila večina navedenih vabljena tudi na današnjo sejo. Jim bom seveda prepustil besedo, v nadaljevanju seje pa naj sami predstavijo svoja stališča. Državni svet pa je v svojem mnenju predlagal, da se pripombe in predloge, s katerimi smo bili seznanjeni v nadaljevanju zakonodajnega postopka ponovno preučijo. Obenem smo izrazili tudi zadovoljstvo nad dvigom odstotka za odmero invalidske pokojnine z 41 na 50 procentov osnove, saj že slednja predstavlja pomemben korak pri nadgradnji sistema invalidskega varstva in k izboljšanju položaja invalidov. Še zlasti, če bi se navedeni dvig, kot je bilo predlagano s strani invalidskih organizacij v celoti implementiralo že takoj 1. 1. 2026. Kar sem videl, je tudi predvideno. Pridružili smo se tudi poziv Sveta za invalide, da se v njegovem okviru čim prej izvede predstavitev aktualnih predlogov sprememb in dopolnitev veljavne zakonodaje. Na kar sta takratna predstavnika pristojnega ministrstva na seji pristojne komisije Državnega sveta pozitivno odzvala na to pobudo. Upam, da je bilo to tudi že izvedeno. Svoje so v razpravi dodali tudi mladi, pri čemer smo razjasnili nekaj vprašanj, povezanih praktično izvedbo predlagane ureditve po kateri se zavarovalne dobe, dosežene v času opravljanja začasnega in občasnega dela študentov ne bo upoštevalo pri izračunu osnove za odmero starostne pokojnine, kar je tudi izpostavil državni sekretar, da do tega ne bo tako prišlo. Na primer, kdaj in kako se bo na primer od 40 ali manj let na brane zavarovalne dobe odštelo pet ali manj predvidenih tako imenovanih slabih let v kombinaciji s prej omenjenimi leti, doseženimi s študentskim delom. Državni svet sicer v zvezi s predlogom zakona v prvi vrsti izraža predvsem zadovoljstvo, da je bila vsebina predloga zakona skoraj soglasno potrjena v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, saj se zavedamo, kaj slednje pomeni za nadaljnjo pot in implementacijo predlaganih sprememb veljavne zakonodaje. Kljub temu je bilo opozorjeno na to, da Ekonomsko-socialni svet ne vključuje predstavnikov nekaterih prav tako pomembnih in predvsem zelo ranljivih skupin prebivalstva, kot so mladi, upokojenci, kmetje in invalidi in da bi bilo s tega vidika smiselno razmisliti o njegovi širitvi vsaj pri razpravah o tako pomembnih vprašanjih, kot je pokojninska reforma. Z vidika morebitnega pomanjkanja vključevanja posameznih družbenih skupin v pripravo reforme smo izrazili podporo predlogom amandmajev, ki 61, 65. in znova novi 167.a člen, ki se nanaša na vprašanje upravičenosti do letnega zimskega dodatka tudi za uživalce pokojnin, ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, ter uživalce pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov. Dotaknili smo se tudi nekaterih ključnih elementov predložene novele, ki bodo imele po naši oceni bistven vpliv na končni učinek predloženih zakonskih rešitev. Med drugim smo razpravljali o predlogu podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove na končnih 40 let z možnostjo odvzema do 15 slabših let. In izvedeli, da je navedenih pet let ni nujno zaporednih pod pogojem, da je v koledarskem letu, ki ga ne bo upoštevalo v izračun, bilo doseženih vsaj šest mesecev pokojninske dobe. Lahko pa se bo, kot predvideva 20. člen predloga zakona, od osnove odštelo tudi manj kot pet let, na primer zgolj štiri ali tri leta odvisno od specifičnih okoliščin vsakega posameznika in doseženega obsega zavarovalne dobe. Razpravljali smo tudi o pogoju 40 let dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa. S strani nekaterih državnih svetnikov je bilo ocenjeno, da bi slednji že sam po sebi moral zadoščati za izpolnitev pogojev za upokojitev, torej brez dodatnega pogoja doseganja določene starosti, po novem 62 let. Mnogi bodo namreč navedeno pokojninsko dobo 40 let, zaradi dodatnega pogoja in podaljšanja starostne meje presegli ne glede na predvidene bonuse za zniževanje starostne meje slednje ne bodo aktualni za vse, na primer za osebe brez otrok. Pri tem nam je predlagatelj pojasnil, da bodo tisti, ki bodo morali delati več kot 40 let za izpolnitev dodatnega starostnega pogoja, po novem za to prejeli ustrezno nagrado v obliki vrednotenja vsakega dodatnega leta nad 40 let pokojninske dobe s tremi odstotnimi točkami pri odmeri pokojnine. Na tak način bodo nagrajeni predvsem tisti, ki so z delom začeli pri zgodnji starosti in ki se jim je do zdaj dodatnih let delovne aktivnosti ni priznavalo v takšni meri. V razpravi je bil izražen tudi dvom, da bo kombinacija vseh predloženih ukrepov dviga starostne meje za upokojitev, zvišanje odmernega odstotka, podaljšanje obdobja, ki bo štelo za podlago za izračun pokojninske osnove in tako dalje dejansko pozitivno vplivala na višino pokojnine, na kar opozarjajo tisti, ki ocenjujejo, da bo predlagana reforma imela več negativnih kot pozitivnih učinkov. V zvezi s tem smo bili seznanjeni, da je Inštitut za ekonomsko raziskovanje opravil izračun posameznih hipotetičnih primerov in da je bilo ugotovljeno, da se v večini primerov lahko pričakuje pozitiven vpliv na višjo pokojnino, kar smo danes imeli možnost videti tudi iz grafov.

Zanimala nas je tudi ureditev nadomestil za telesne okvare, ne glede na način njihovega nastanka v okviru dela in izven dela, pri čemer smo prejeli pojasnilo, da na področju telesnih okvar sprememb ne bo.

V zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo pa smo bili seznanjeni, da se bo večina vsebin iz tega naslova s 1. 12. 2025 prenesla v okvir dolgotrajne oskrbe, razen za slepe, slabovidne osebe, za vojne invalide in tiste, ki so že obstoječe prejemnike dodatka za pomoč in postrežbo, ki se ne bodo odločili za koriščenje te pravice v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Zanje bo ključna točka za uveljavljanje te pravice še vedno Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kot pomemben vzvod za zagotavljanje vzdržnosti sistema pokojninskega zavarovanja smo prepoznali tudi krepitev drugega stebra pokojninskega zavarovanja in bili seznanjeni, da je predlagatelj sicer imel na tem področju bolj ambiciozne cilje, ki pa se jih tekom pogajanj ni dalo izpeljati v zastavljeni meri. Kljub temu nas veseli, da je tudi na tem področju prišlo do določenih premikov. Predvsem pri zagotavljanju obveze o dogovorih glede vzpostavitve varčevanj v okviru drugega stebra pri delodajalcih z vsaj desetimi zaposlenimi.

Razprava je tekla tudi o vprašanju dviga izenačitvene stopnje za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani delodajalcev na raven stopnje, po kateri svoje prispevke v sistem plačujejo delojemalci. Pojasnjeno nam je bilo, da je slednje sicer bilo del razprave Ekonomsko-socialnega sveta, a je prišlo do kompromisa, da se v navedeno vprašanje znotraj te novele ne posega, pa tudi, da se lahko navedeno vprašanje v okviru socialnega dialoga ponovno odpre v primeru morebitnih sprememb, ki se bodo dotikale davčnega področja in področja plačevanja prispevkov.

Za konec še informacija, ker gre za pomemben zakon, ki se dotika vseh na daljše časovno obdobje, je Državni svet predlogu zakona izrekel podporo. Hvala za besedo.